Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedavno sta izšli knjigi, ki obsegata najzgodnejše in zrelo mišljenje Veljka Rusa, "najmarkantnejšega slovenskega družboslovca, sociologa in filozofa s širokim jugoslovanskim in svetovnim odmevom".
V puljskem domu hrvaških veteranov danes odpirajo 25. knjižni sejem Sa(n)jam knjige, ki je v svoji 25-letni zgodovini postal eden od simbolov Pulja. Osrednji zvezdnik izmed tristo gostov bo turški pisatelj Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za književnost.
"Facebookov zid je postal kurirani avtoportret, avtoprezentacija," razlaga Eva Mahkovic, ki svoje Facebook-statuse piše kot literaturo. Njeni zapisi so se letos prelili v dve knjigi. Obe sta bili nominirani za knjigo leta na letošnjem knjižnem sejmu.
Pa smo jo dobili tudi v slovenščini, zloglasno biografijo Grete Thunberg, ki je po mnenju zagovornikov teorije zarot "kriva" za svetovno prepoznavnost te 16-letne okoljevarstvene aktivistke.
"Bakhita je imela močan preživetveni nagon in veliko željo, da vedno daje oz. se razdaja: tako je dala otrokom vse, česar sama ni imela," o prvi sudanski svetnici pravi francoska pisateljica Veronique Olmi.
Avtorice knjige Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč čisto iskreno povedo:
Pisatelj Milan Kundera živi v Franciji od leta 1975 in ima od emigracije dalje le omejene stike s Češko. Komunistični režim mu je pred skoraj 40 leti odvzel češko državljanstvo, prejšnji teden pa so mu državljanstvo vrnili.
Letošnji prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja je prevajalec Aleš Košar, ki so ga ovenčali za prevod knjige Kaj se pravi misliti? nemškega filozofa Martina Heideggerja. S podelitvijo nagrade se je sklenil 35. Slovenski knjižni sejem.
Leto gre počasi h koncu, kar pomeni, da spet iščemo besedo leta. Svoje predloge lahko pošiljate do 19. decembra.
Knjiga Vinjete straholjubca je "intimna in provokativna manifestacija prepleta lucidnih idej dveh avtoric", je v utemeljitvi zapisal Domen Fras, ki je predsedoval žiriji za izbor knjige leta 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Elizabeta I., ena najbolj čaščenih in slavnih britanskih vladaric, je dolgo varovala svojo skrivnost: zgodovinarji šele zdaj ugotavljajo, da je v angleščino prevajala Tacita, zgodovinarja, ki je pisal o politiki, izdajah in razvratu v antičnem Rimu.
Avtor uspešnic Jezero in Leninov trg je bralce pred dnevi razveselil z nadaljevanjem kriminalne zgodbe o detektivu Tarasu Birsi. Tretji del nosi naslov Dolina rož in je bil predstavljen na Slovenskem knjižnem sejmu.
“Postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, čedalje več berejo brezplačno in vse več v angleščini. In tudi ti berejo vse manj,” opozarja izredni profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj Andrej Blatnik.
Kultni britanski BBC je posnel dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju. Novinar Alan Yentob je Pahorja, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih, obiskal na njegovem domu na Kontovelski rebri pri Trstu.
V sklopu knjižnega sejma je v Ljubljani gostoval norveški raziskovalec, pisatelj in založnik Erling Kagge, avtor mednarodne uspešnice Tišina. Dosegel je vse tri vrhove sveta: severni pol, južni pol in goro Everest, potem pa se je posvetil založništvu.
Grška pisateljica Kalia Papadaki v nagrajenem romanu Dendriti opisuje zgodbe posameznikov, ki so si želeli živeti ameriške sanje in so, kot vsak izmed nas, imeli želje po uspehu, boljšem življenju, a jim na koncu ni uspelo.
S tem, ko knjižni sejem Romanu Vodebu nudi prostor za pozivanje k neenakopravnosti med spoloma, kar "je med drugim tudi kršitev slovenske ustave", legitimira njegova sporna stališča, pravijo na Delovnem odboru za feminizem društva Iskra.
Na napoved o zaprtju vrat knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) za zunanje uporabnike se je v odprtem pismu odzval tudi Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Druga knjiga Zapisov Mirka Mahniča – tako kot prva iz leta 2008 – že z naslovom nakazuje raznorodnost zbranega pisanja.
Tudi na 35. slovenskem knjižnem sejmu je prisoten Ars Radio Slovenija, v okviru Arsovega dne na Pisateljskem odru s trojico dogodkov, ki jih je bilo mogoče poleg radijskih valov spremljati tudi na naši spletni strani v videoprenosu v živo.
Neveljaven email naslov
