Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za literarno nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, so letos nominirane Anja Mugerli, Jerneja Jezernik, Dušanka Zabukovec, Mirana Likar Bajželj in Vilma Purič.
Kar 140 let je trajalo, a zdaj je prvi uradni slovar švedskega jezika končno v tisku, je sporočil založnik.
Knjižni prvenec Igorja Cvitkoviča Pravljice iz kozarca je nastajal desetletja, tako je mogoče sklepati iz njegovih besed v različnih intervjujih. Od otroštva dalje.
Nagrada za najboljše uredniške dosežke in opus gre letos v roke Amelii Kraigher in Matevžu Kosu, odbor pa izpostavlja, da "prav uredniško delo poskrbi za celovito uresničitev avtorjevih estetskih in duhovnih ambicij”, ki jih nato posreduje bralcem.
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev je nagrado za življenjsko delo podelilo Tatjani Cestnik, za najboljše podnaslovne prevode pa Katarini Jerin, Majdi Oblak, Tatjani Cestnik, Denisu Debevcu, Dušanu Rebolju, Janini Kos in Špeli Tomec.
Razstavo, ki prikazuje zgodovino Čebelic od njihovega začetka pa do danes, je odprla predsednica Nataša Pirc Musar, podelili pa so tudi priznanja nagrajencem prazničnega natečaja Leti, leti - 70 let, ki je potekal v organizaciji Cicibana in Cicidoja.
Režiser Emir Kusturica je na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu predstavil novo knjigo Kad mrtve duše marširaju (Ko marširajo mrtve duše). "V prepletu nesreč okrog nas sem napisal knjigo, ker je na nek način nadomestek za ustno književnost," pravi.
Slikanica Pručka je Roku Tkavcu in Sabini Šinko prinesla nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Posebno priznanje za kakovost t. i. tipanke je prejela Žiga špaget gre na trnek viset, še eno posebno priznanje pa je šlo Kuharici Uharici.
V Frankfurtu se je končalo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto.
Miha Kovač je v pogovoru kot prednosti Slovenije omenil večjezičnost, lego in odprtost duha, Amalija Maček se je osredotočila na strokovnost in dosežke, veleposlanik Adrian Pollman pa je poudaril agilnost, ki je večje države ne premorejo.
Domača poezija, povsem svež potopis s popotovanja po različnih svetovnih rekah ter prevod letošnjega Sovretovega nagrajenca je le nekaj poudarkov tokratne radijsko-literarne jesenske bere.
Na sklepni slovesnosti 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je Slovenija naziv častne gostje predala Italiji, ob nagradi Fabjana Hafnerja pa je bila podeljena tudi nagrada za mir nemških založnikov in knjigotržcev, katere prejemnik je Salman Rushdie.
Liza Linde in Matthias Göritz, prevajalca Šalamunovih del v nemščino, sta na Frankfurtskem knjižnem sejmu ob interpretaciji pesmi iz zbirke Steine aus dem Himmel spregovorila o pesnikovem delu in prevajanju njegove poezije.
Alenka Zupančič je na okrogli mizi v Frankfurtu med drugim spregovorila o izražanju ideologije skozi jezik, Mladen Dolar je poudaril, da sodobni cesar svoje golote ne skriva več, Slavoj Žižek pa meni, da čas za konec kritike ideologije še ni nastopil.
"Slovenija je skriti dragulj Evrope," je na pogovoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Aleksander Čeferin. Dodal je, da so tujci navdušeni nad lepoto, prijaznostjo ljudi in kulinariko. "Slovenci pa se med seboj žal ves čas prepiramo."
Slovenija premore odlične prevajalce, zaradi katerih skorajda ni knjige, ki je pomembna v evropskem kontekstu in ne bi bila prevedena v slovenščino, je na pogovoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Drago Jančar.
Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie, ki je na Frankfurtskem knjižnem sejmu spregovoril z novinarji, je dejal, da ga dogajanje na Bližnjem vzhodu navdaja z grozo, in ob tem izrazil upanje, da bo čim prej sledila prekinitev spopadov.
Slavko Alojz Kramar in Ilinka Todorovski sta po več letih zbiranja podatkov za novo knjigo sestavila do zdaj najobsežnejši seznam slovenskih internirancev v koncentracijskem taborišču Jasenovac. Na njem so imena 306 ubitih in 103 preživelih taboriščnikov.
Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas? Tako kot ljudje so tudi spomeniki ujeti v okove zgodovine, ki se jih zaradi spreminjanja družbenih razmer le težko otresejo.
V zadnjih 50 letih so bile vse vojne v Evropi vojne med slovanskimi narodi. Na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu se je odvil pogovor na temo Prevodi v času vojne, posvečen pomenu kulturnih stikov med slovanskimi narodi v času vojn in konfliktov.
Neveljaven email naslov
