Slovesnost se je na Prešernov dan odvila v Peterlinovi dvorani v Trstu. Letošnji častni govornik je bil pesnik, pisatelj in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta.

Komisijo, ki je odločala o nagrajencih, so tokrat sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Komisija je obravnavala 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

Tankočutna pripoved o koncu neke ljubezni
O zmagovalni zgodbi, v kateri Žiga Šmidovnik piše o zadnjem dnevu para, ki sprejme skupno odločitev, da se loči, je komisija zapisala, da je to "tankočutna pripoved o koncu neke ljubezni, o slovesu". Nekdanja zaljubljenca se sprehajata po mestu in zdi se, da je mesto s svojimi ulicami, trgi, trgovinami, morjem in mimoidočimi tihi spremljevalec in opazovalec para, njunega čustvenega nemira. Pred nami se po drobcih razpira zavezujoča zgodba, ki ne sega le na področje ljubezni in čustva, spopada se tudi z nasiljem in motivom prebežnikov, predvsem pa gre tudi za intimno iskanje (življenjskega) cilja, je še zapisala komisija.

Drugo prozno nagrado so namenili zgodbi Umetnik, ki jo podpisuje Tadeja Krečič Scholten. Njena sočna pripoved vpelje bralca v svet sodobne likovne umetnosti in razstavne dejavnosti, ko so v galerijah estetska merila in vrednostna merila zrelativizirana. Postavlja se tudi vprašanje umetnikove moralne drže, ki klecne pred pohvalo in laskavimi besedami. Predvsem pa je zgodba življenjska in prepričljiva, piše v utemeljitvi nagrade.

Tretja nagrada je šla zgodbi Podoknica, ki jo je napisala Mojca Petaros. Kot piše v utemeljitvi, kratka prozna skica se dogaja v mestu zaljubljencev – Benetkah, kjer želi Romeo zvabiti dekle na najbolj romantično pustolovščino v kraju, plovbo z gondolo po beneških kanalih. Avtorica je pri opisovanju sproščeno poskočna, zna posredovati mladostno vzhičenost in dogajanje spretno zapleta, pri čemer ne pozabi na sočne dialoge in prikupne opise mesta na vodi.

Portret človeka, ki ga označuje tudi gibljiva domišljija
Zmagovalne pesmi iz cikla Besede Franja Frančiča po mnenju komisije izrišejo izviren portret človeka, ki ga označujejo gibljiva domišljija, duhovni nemir in čustvena napetost. Sledi v verzih puščajo intenzivni položaji bivanja, ki jih poosebljajo kri, potrgana krila metulja, nož v žepu, izpraskane brazgotine. Tesnobna vsebina najde potešitev v obliki, ko se v umirjenem pretakanju svobodnega verza kretnja obupa prelevi v sposobnost prenašanja in vztrajanja, še piše v utemeljitvi.

Drugo nagrado so namenili ciklusu pesmi, ki ga je avtor Milan Novak prijavil na natečaj pod geslom Zorenje. Cikel po oceni komisije prepriča z izvirno obliko, v kateri verzi prehajajo v daljše povedi in se vezana beseda spogleduje s prozo. Pesmi preveva hrepenenje po polnosti življenja, ko je ljubezen celovita in iskrena in besede izrekajo nežno in tiho toplino. Predmetnost se kmalu podredi notranjemu bistvu in konkretno podobo nadomesti intimno doživljanje. Tako v ulici, polni hiš, prevlada praznina, v srcu pesniškega jaza pa skrajna osama.

S tretjo nagrado so ovenčali cikel pesmi Poetu avtorja Dragana Mitića. To je cikel pesmi, ki so pesmi tematsko usklajene in osredotočene na motiv pesništva. Prevlada razmišljanje o verznih mehanizmih in o tem, kako nagovarja vezana beseda. Poezija zasleduje cilje in poskuse, premaguje strahove, razveljavlja izpraznjene poglede in se celo prikrade do niča. Išče poseben zven, tako da preskakuje črke. Začini, omami, postaja molitev, premeče pomene in prikrije resnice, pretvori bolečino in spremeni temo v upanje, še piše v utemeljitvi.

Literarni natečaj razpisujejo vse od leta 1972
Revija Mladika od leta 1972 vsako leto razpiše nagradni literarni natečaj za prozo in poezijo. Natečaj je namenjen vsem ne glede na kraj bivanja. Jezik prispevkov je slovenščina, člane komisije pa vsakoletno določi odbor Mladike.