Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2021 je bila v Narodni galeriji v Ljubljani pregledna razstava del Hinka Smrekarja. Ob tej priložnosti sta izšli zajetni knjigi, skupaj na več kot sedemsto straneh.
Ameriški pisatelj in scenarist bosanskih korenin Aleksandar Hemon v svojem novem romanu Tole ni zate skozi spominske utrinke izrisuje svoje otroštvo na ulicah Sarajeva v sedemdesetih letih. Roman v prevodu Irene Duša je izšel pri založbi Goga.
Bitko z rakom je izgubil britanski pesnik in glasbenik Benjamin Zephaniah, ki je dub poezijo pripeljal v britanske domove. S svojo angažirano liriko je opozarjal na krivice družbene neenakosti. Star je bil 65 let.
Po že ustaljeni navadi besedila, prispela na razpis Sončnica, izbere selektorska ekipa. Njen član Zoran Pevec je svojo izbiro v spremni besedi k zbirki Andreje Vidmar Iz nedotika poimenoval Celjenje spomina, popis rodovnika.
Le leto po tem, ko je Svetlana Makarovič napisala svojo znamenito pravljico pekarna Mišmaš, je zaživela kot radijska igra, v kateri so zgodbo med drugim obudili Janez Hočevar - Rifle, Duša Počkaj, Dare Ulaga in seveda Svetlana Makarovič.
Pri Cankarjevi založbi je pod avtorskim peresom Milčka Komelja izšla monografija Mojstri slovenskega impresionizma, ki poleg ključnih del predstavlja tudi življenja slovenskih impresionistov in razvoj obdobja, ki je postavilo temelje slovenski umetnosti.
"Delo je bilo prvikrat uprizorjeno bržda 442 pr. n. e.," je zapisal čisto na začetku, po navedbi dramskih likov, prevajalec Anton Sovre. A morda si katero politično in etično nalogo Antigone velja zapomniti danes, ko se soočamo z dilemami sodobnega sveta?
Avtofikcija bosensko-ameriškega pisca Aleksandra Hemona je dodobra prodrla tudi med slovensko bralstvo.
V 68. letu starosti se je poslovil vidni pisatelj in jezikoslovec Hadžem Hajdarević, ki se uvršča med najraznovrstnejše sodobne bosanske avtorje. Njegovo delo je mogoče brati tudi v slovenščini, leta 2010 so ga gostili na Dnevih poezije in vina.
Vse bolj uveljavljen in nagrajevan nemški pripovednik Lutz Seiler je podobno kot njegov rojak Inge Schultz eden od premišljevalcev o obdobju padca Zidu in začetka tranzicije, vsaj če sodimo po njegovih poslovenjenih romanih.
Preden se poslovi Tavčarjevo leto, je svojo zvočnico dobilo tudi Cvetje v jeseni. Prvi del bo nocoj mogoče prisluhniti v radijski oddaji Odprta knjiga.
Naslov častnega gosta na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki ga je letos nosila Slovenija, bo leta 2027 pripadel Čilu. Do takrat bodo na vrsti še Italija, Filipini in Češka.
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik Boris A. Novak letošnjega 3. decembra slavi 70 let. Eden naših največjih literatov in teoretikov je leta 2018 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Različica 11.0 slovenskega slovarskega portala Fran je po novem bogatejša za več kot 3000 iztočnic, dodan je nov zgodovinski slovar, dopolnjena in prenovljena vrsta drugih slovarjev. Nove vsebine in posodobitve so zaživele prav na Ta veseli dan kulture.
December je tradicionalno mesec, prežet s slastnimi vonjavami prazničnih jedi in sladic. Nekaj uporabnih receptov zanje ponuja tudi leposlovje, o čemer se lahko prepričate v ciklu decembrskih igranih humoresk.
Objavljen je javni poziv za Cankarjevo nagrado 2024 za najboljše izvirno leposlovno delo, objavljeno v letu 2023. Nagrada je namenjena avtorici ali avtorju, ki ustvarja v slovenskem jeziku na katerem koli področju Cankarjevega ustvarjanja.
20. stoletje je za Slovence stoletje različnih držav in ureditev. Kot so si sledile politične entitete in oblastniki, tako so se zamenjevali tudi spomeniki in obeležja. Kaj je ostalo iz časa kraljev Karađorđevićev, so raziskovalci opisali v novi knjigi.
Francoski pisatelj, popotnik in pustolovec Sylvain Tesson se je v življenju lotil številnih izzivov in nenavadnih, napornih odprav.
Slovenski knjižni sejem, ki je prejšnji teden potekal na Gospodarskem razstavišču, je obiskalo skoraj 52.200 ljudi, kar je 15 odstotkov več kot lani. Organizatorji so z obiskom zelo zadovoljni.
Zapuščina, ki jo je Boris Pahor daroval NUK-u in nekaterim drugim ustanovam, obsega med drugim več kot 5000 pisem pa tudi rokopise dnevnikov in umetniške proze.
Neveljaven email naslov
