Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, pisatelj ter literarni in filmski kritik Muanis Sinanović je avtor štirih pesniških in treh proznih knjig ter prejemnik več nagrad – leta 2012 je prejel nagrado za najboljši prvenec, leta 2021 nagrado kritiško sito, lani pa še Stritarjevo nagrado.
Kakšna je bila gmotna kultura otrok v Ljubljani in okolici v prvi polovici 20. stoletja? Etnologinja dognanja svojih raziskav, prvič pri nas tako poglobljeno, sopostavlja s sorodnimi izsledki o prehranski, oblačilni, bivalni in igralni kulturi.
"Ali je literatura boljša od resničnosti?" se na neki točki romana Knjiga odhodov, neformalnega nadaljevanja Priročnika za izgnance, sprašuje Velibor Čolić.
Enoti Mestne knjižnice Ljubljana Poljane in Nove Poljane bosta od ponedeljka naprej zaprti. Obe enoti bodo namreč preselili in združili na novi lokaciji v Centru Rog, kjer bodo knjižnico predvidoma odprli konec oktobra.
Kako bi bilo videti pismo, ki ga pošiljamo večernim gostom? Kaj vse lahko sporoča tišina? Kaj je lahko dom? Ali obstaja drugo poletje? To je nekaj izhodišč, na katera odgovarjajo ali pa tudi ne, Dolly Alderton, Miroslav Válek in Philippe Delaveau.
Komisija je zaznala, da po kakovosti najbolj izstopajo prevodi tujih stripov za odrasle, kjer sta nominirana dva stripovska prevoda založbe VigeVageKnjige, prevladujejo pa prevodi stripov za otroke. Podelitev zlatirepcev prvič organizira Društvo Packa.
V Londonu so razkrili ožji izbor nominirancev za letošnjo nagrado booker. Šest romanov so izbrali izmed 158 del, ki so jih že avgusta oklestili na širši izbor 13 knjig. Prvič v zadnjih osmih letih je v ožjem izboru več pisateljev kot pisateljic.
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma so razglasili dobitnico nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo, ki jo je prejela Ivana Djilas za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla letos pri založbi Goga.
Tatjana Plevnik, po izobrazbi pedagoginja, se je v svoji karieri ukvarjala z izobraževanjem. Pisati je začela po upokojitvi. Od leta 2016 je zmagala na natečajih LUD Literatura, KUD Sodobnost, AirBeletrina in programa Ars.
Cikel pesmi, naslovljen Ker tudi žalost potrebuje svoj prostor, je Tomu Vebru prinesel nagrado Fanny Haussmann. Letos so bili nominirani še Robert Simonišek, Meta Kušar, Ana Kumperger in Tatjana Pregl Kobe.
"Kar je povedano, je natanko to, brez sprememb. Pri poeziji pa, ko na primer potujem, lahko omenim vse kraje, ki sem jih obiskal, a to ni dovolj ... Poezija sama postane dogodivščina, podaš se na dogodivščino pisanja o dogodivščinah."
Projekt Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu je vse bliže. Kaj je država pripravila za največji založniški dogodek na svetu, so podrobneje predstavili na ministrstvu za kulturo.
Ariana Grande, Guillermo del Toro, Mark Ruffalo in Amanda Gorman so med 175 igralci, pevci, pisatelji, aktivisti in drugimi javnimi osebnostmi, ki z odprtim pismom pozivajo Hollywood, naj s svojim vplivom stopi v boj proti cenzuri knjig.
Pisatelj Drago Jančar je na 11. mednarodnem festivalu literature Pro-za Balkan, ki je potekal med 17. in 19. septembrom v Skopju, prejel nagrado prozart.
Ena največjih svetovnih popotnic vseh časov, kot znamenito Celjanko Almo Karlin spoštljivo imenuje njena prevajalka in življenjepiska Jerneja Jezernik, je 73 let po smrti še enkrat presenetila.
Andreja Kalc, Janina Kos in Jernej Županič so letošnji nominiranci za Sovretovo nagrado, ki jo od leta 1963 za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Erudit, pisatelj, umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec in pesnik dr. Miklavž Komelj je v pesniški zbirki Med ustvaril zanimivo sliko območja vmesnosti, v katerem se družba še bolj razdeli.
Kar nekaj radijskih literarnih oddaj v tem tednu je obarvanih s poljsko sodobnostjo in preteklostjo, ob tem pa povezano z usodami drugih v širšem evropskem prostoru.
V Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu je 175 let od prve objave Zdravljice na ogled razstava o Francetu Prešernu (1800–1849) in Luizi Pesjak (1828–1898).
"Otroška duša se ne spreminja," pravi uveljavljena ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki ravno danes praznuje 95 let. Njen opus zajema prek 250 ilustriranih knjižnih del, ob katerih je marsikdo odrasel. "Tisto, kar je bilo v meni, sem prelila na papir."
Neveljaven email naslov
