Sorodna novica Aleš Berger: Prevajam od stavka do stavka, od verza do verza, od strani do strani

Žirija 33. anonimnega natečaja za kratko zgodbo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, ki so jo sestavljali Vlado Motnikar, Breda Biščak in Nada Grošelj, je v utemeljitvi zapisala, da v besedilu Trije asi "en sam prizor /…/ natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. /…/ Suveren pripovedovalski glas pa prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov in spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost."

Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Razmerje med prevajanjem in avtorskim pisanjem je Berger pred leti v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom opisal takole: "Nekateri pravijo, da je vsak prevajalec na neki način nerealiziran ali nezadoščen pisatelj. Mogoče je v mojem primeru to res, vendar v nekem trenutku se mi je zdelo, da bi lahko ob prevajanju poskusil še kaj povedati po svoje – da ne bi le gledal v knjigo, kaj so zapisali drugi. To seveda potegne veliko za seboj: kaj povedati, kako po svoje povedati, koliko se razkriti in kaj s tem doseči … Povsem drugačni so izzivi, čeprav tako prevajalec kot pisatelj delata z besedami. Mnogo primerov je v naši literarni zgodovini, ko sta bila ta dva avtorja združena na bolj ali manj produktiven način."

Prešernov nagrajenec na anonimnem literarnem natečaju
Bergerjeve produktivnost in odlike potrjujejo nagrade. Prejel je najpomembnejšo Prešernovo nagrado za življenjski opus, sledijo pa še nagrade Prešernovega sklada, Sovretova, Rožančeva in Schwentnerjeva nagrada. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. Zdaj gre torej za njegovo tretjo zmago na natečaju 3. programa Radia Slovenija.

Žirija izbirala med skoraj tisoč zgodbami
Na 33. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpiše uredništvo za kulturo programa Ars, je letos prispelo 980 zgodb. "Pri skoraj tisoč kratkih zgodbah je težko govoriti o skupnih značilnostih, pa vendar so po količini izstopale osebne zgodbe, predelave zagatnih usod, na primer težkega otroštva, pa predelave odnosov, razrešenih ali nerazrešenih spominov ipd. Veliko je bilo odzivov na naše politične razmere, na naraščajoče napetosti v svetu, na podnebne spremembe. Vse se najde med temi skoraj tisoč zgodbami, iskali pa smo literarno vrednost, ne tematske," prispele zgodbe komentira predsednik žirije Vlado Motnikar. Ob njem sta bili v žiriji še Breda Biščak in Nada Grošelj. Z literarno vrednostjo so jih prepričale štiri zgodbe, tri so uvrstili v ožji izbor, eno pa izbrali za Arsovo lastovko.

Tri zgodbe iz ožjega izbora so napisali Samo Roš, Tomaž Kalin in Jure Japelj. Kot uverturo v slavnostno prireditev, podelitev glavne nagrade in razkritje avtorja smo lahko njihove zgodbe slišali od sobote do ponedeljka v radijski oddaji Literarni nokturno ob 23.00 na programu Ars in ob 23.05 na Prvem programu Radia Slovenija.

Že nekaj časa je znan tudi naslov zmagovalne zgodbe Trije asi in znano je, s čim je avtor prepričal žirijo. V utemeljitvi je med drugim zapisala takole: "Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho."

Večerna podelitev nagrade, ki jo je povezovala Mateja Perpar, je potekala ob improvizacijah saksofonista Lenarta Krečiča in glasbeni zasnovi glasbene oblikovalke Darje Hlavke Godina. Na slavnostnem dogodku je zmagovalno zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan, dogodek je režiral Klemen Markovčič, s prejemnikom lastovke pa se je pogovarjal Matej Juh.

Na natečaj prispelo 600 zgodb več kot lani
Lani je na razpis prispelo precej manj zgodb, skupno 345, nagrado lastovka pa je za zgodbo Jablana prejela Tatjana Plevnik. Jablana je besedilo z družinsko motiviko, pripoveduje pa o zlorabi otroka v toksičnem okolju.

Če ste zamudili dogodek v dvorani Alme Karlin ali neposredni avdio- ali videoprenos, sta posnetka na voljo na spletni strani Programa Ars in v arhivu RTV 365.