Že ko je leta 2004 dobil špansko nagrado princa Asturije za literaturo, je strokovna žirija zapisala,  da dela italijanskega pisatelja lahko postavimo ob bok vrhunskim pisateljem, kakršna sta Milan Kundera ali Paul Auster. Foto: EPA
Že ko je leta 2004 dobil špansko nagrado princa Asturije za literaturo, je strokovna žirija zapisala, da dela italijanskega pisatelja lahko postavimo ob bok vrhunskim pisateljem, kakršna sta Milan Kundera ali Paul Auster. Foto: EPA
Claudio Magris: Donava. Biografija reke.
Donavsko porečje, vir literarnega navdiha v srcu Evrope.
Claudio Magris
Romanopisec in esejist Margis predstavlja pluralno sliko evropske književnosti z začetka 21. stoletja. Foto: EPA

Priznanje lavreatu prinaša 22.000 evrov in je "naravnost ukrojeno" za profesorja književnosti in romanopisca, je v svojem slavnostnem govoru poudaril pisatelj Martin Pollack. 67-letni Magris je bil na podelitvi vidno ganjen in je ob prevzemu nagrade izrazil svojo globoko zahvalo za priznanje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Visoka avstrijska merila?
Magris je v zahvalnem govoru dejal, da veliko dolguje Avstriji in njeni kulturi, kakor tudi svojim avstrijskim prijateljem. Prav njim se namreč lahko zahvali, da se danes lahko pogleda v ogledalo. V nadaljevanju je spregovoril o nacionalizmu v Evropi in na koncu citiral domislico Roberta Musila: "V Avstriji so kakšnega genija že pogosto imeli za teslo, nikoli pa tesla niso šteli za genija."

Ni slep za politična vprašanja
Martin Pollack je Magrisa označil za "nemirnega vrvohodca med književnostjo in znanostjo" ter kot "profesorja brez profesorske drže"; njegova zajetna izobrazba naj bi ga izoblikovala v evropskega intelektualca par excellence. Magrisov opus bralca očara s svojo "večplastnostjo in lahkotnostjo v ravnanju z detajli". Pollack je pohvalil tudi Magrisov neutrudni boj proti nacionalizmu in s tem v zvezi izrazil kritiko nad avstrijskim obravnavanjem vprašanja krajevnih tabel na Koroškem.

Schüsslova zahvala
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je to kritiko v svojem nagovoru gladko zavrnil in se zahvalil Magrisu za "kolateralno koristnost" njegovih knjig, za njegovo "ponovno odkritje donavskega območja" - vendar "ne iz nostalgične samovšečnosti", temveč z mislijo na novo partnerstvo v srcu Evrope. Magris je "nepodkupljiv in skeptični prijatelj, zato se mu danes zahvaljujemo," je dodal Schüssel.

Rušenje habsburškega mita
Magris se je pri 24 letih spopadel s "habsburškim mitom v avstrijski književnosti". V knjigi Donava. Biografija neke reke (Donau. Biographie eines Flusses) se je podal v iskanje sledi habsburške večnarodnostne monarhije. Magris velja za najbolj pomembnega italijanskega germanista in poleg Umberta Eca za enega najboljših kulturnih publicistov svoje dežele.

Magris je prevedel dela številnih nemško govorečih pisateljev, kot so Joseph Roth, Arthur Schnitzler, Heinrich von Kleist, Georg Buechner in Franz Grillparzer v italijanščino. Med njegovimi deli so Mikrokozmosi (Microcosmi), Donava (Danubio), Drugo morje (Un altro mare) in druga.