Avtorja širša javnost pozna predvsem po tej silhueti. Foto: Enciklopedija Slovenije
Avtorja širša javnost pozna predvsem po tej silhueti. Foto: Enciklopedija Slovenije
Rokopis Antona Tomaža Linharta
Spomenica za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani (24. 5. 1784) Foto: Enciklopedija Slovenije

Postavitev je v osrednji slovenski hram pisane besede prinesla pregled raznovrstnih dokumentov, povezanih z Linhartovim življenjem in delom. Ogledati si je mogoče tudi rokopise in druge dokumente in stare tiskovine, med njimi na primer prve natisnjene izvode del Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, rokopis Županove Micke in dva prepisa dela Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Ohranjena je vrsta pisem
Avtor razstave je informacijski specialist NUK-a Samo Kristan, ki se je lotil pregleda del in dokumentov, shranjenih v NUK-u in povezanih z Linhartom. Med dokumenti, ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, so tudi načrt za ustanovitev javne znanstvene knjižnice v Ljubljani iz leta 1784 in pismi, ki ju je Linhart leta 1787 in 1788 poslal Blažu Kumerdeju in Martinu Urbančiču. Ohranjena pa so tudi pisma, ki jih je Linhart pisal svojemu prijatelju, pesniku in publicistu Martinu Kuraltu. Kot novinec ga je spoznal v stiškem cistercijanskem samostanu.

Vsestranski ustvarjalec
250 let od rojstva Linharta, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih preroditeljev, svobodomislecev in razsvetljencev, bomo praznovali 11. decembra letos. Bil je zelo raznovrsten ustvarjalec. Tako lahko prebiramo njegove verze in dramska besedila v nemškem jeziku, poskuse znanstvenega zgodovinopisja, vrsto pobud, med njegovi najbolj znani deli pa sodita prvi slovenski dramski deli - veseloigri Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Županova Micka. S svojim delom je pomembno spodbujal razvoj dramskega slovstva v slovenskem jeziku in tako pripomogel ne le h krepitvi slovenskega literarnega ustvarjanja, ampak tudi gledališča.