Častni naziv je temu zamejskemu pisatelju podelila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Gre za najvišje priznanje, ki ga je minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo, podelila prvič v zgodovini naše samostojne države. Kot so sporočili z ministrstva, je Pahor častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije prejel "za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv".

Na predstavitvi novih knjig so poleg Pahorja sodelovali še Tatjana Rojc, ki je poslovenila Rdeče trikotnike, Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, in Zdravko Duša, ki je uredil obe predstavljeni knjigi. Zadnji je izpostavil, da je morda zgolj naključje, da se na današnji dan zaznamuje še ena za Slovence pomembna zadeva, in sicer je leta 1777 Luka Korošec kot prvi v zgodovini stopil na vrh Triglava.

Rdeči trikotniki za politične zapornike
Rdeče trikotnike je Pahor letos najprej napisal za italijansko založbo Bompiani, da bi opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča - kot sta Dora-Mittelbau ali Natzweiler-Struthof - za internirance, ki so bili zaprti zaradi svojega odporniškega delovanja. Po Pahorjevih besedah bo že sam naslov knjige Rdeči trikotniki znal v javnosti vzbuditi zanimanje, saj številni ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv, rdeči pa so bili namenjeni prav političnim zapornikom.

Pahor je knjigo napisal v italijanščini, poslovenila pa jo je prej omenjena Tatjana Rojc. In kot je povedala na predstavitvi knjige, je pisatelju uspelo ohraniti zdravo distanco, čeprav gre za osebno zgodbo. Delo pa ima posebno težo tudi zanjo samo, saj je njen "oče bil tudi eden izmed teh rdečih trikotnikov."

V vodniku podobni žepni knjižici je združil opise številnih manj znanih delovnih taborišč in vanjo vključil tudi italijanska fašistična taborišča, ki niso imela imen. In pomembnost omenjanja teh je na današnji predstavitvi Pahor prav posebej izpostavil. Tam sicer ni bilo rdečih trikotnikov, a so bila po njegovih besedah vsa politična. Knjižica prinaša tudi manj znane informacije o življenju v taboriščih in tako slovenskemu bralstvu med drugim omogoča, da spozna, v katerih taboriščih so med vojno prisilno delali in umirali njihovi sorodniki, tovariši, znanci ...

Pomemben delež slovenske literature v Trstu
Ob Pahorjevem 102. jubileju je na knjižne police prišel še zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola, ki sta ga tako kot Rdeče trikotnike izdali Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Simpozij sta založbi pripravili ob lanskem 101. Pahorjevem in 90. rojstnem dnevu Alojza Rebule. Šlo je za nadaljevanje Pahoriane iz leta 2013, s katero so proslavili Pahorjev 100. življenjski jubilej. Žal pa je ob vseh aktualnih temah, ki se jim je Pahor še posvetil ("Oprostite, da smo prišli na politiko.") na današnji predstavitvi, zmanjkalo časa za podrobnejšo predstavitev zbornika.

Tudi o zapletih z arbitražo in begunski krizi
Težava je, da se imamo Slovenci ne le za majhen, temveč tudi za nepomemben narod, meni Pahor. To se je pokazalo že pred leti, saj bi lahko Slovenija, ko je bila Hrvaška v postopku vključevanja v EU, zahtevala, da se razreši vprašanje meje, ne pa da se danes - celo ne ravno uspešno - ukvarjamo z arbitražo. "Nastopiti bi morali kot Italija pred našim vstopom," izpostavi Sloveniji lastno idejo, da si niti ne moremo vzeti besede, ko bi si jo morali.

Dotaknil se je tudi težave aktualne begunske krize, saj meni, da bi bila potrebna neka radikalna rešitev. Razglašanje, da je treba "biti človeški", je bistveno premalo, saj je tako ali tako samo po sebi umevno, da je treba pomagati ljudem v stiski. Rešitve, kot so skrb za trenutno nastanitev in oskrbo so kratkovidne, to "so le "mašila", saj je jasno, da imamo opravka z velikim številom ljudi, ki niso več v svojem okolju. V EU bomo imeli ogromne količine izkoreninjenih ljudi".

"Če ne omenite fašizma, nočem nobene nagrade"
Pahor je na tržaškega - levo usmerjenega - župana naslovil besede, da upa na njegovo podporo temu, da se bo v tamkajšnjem občinskem svetu govorilo tudi slovensko, glede česar je pisatelj danes izrazil precejšnji optimizem. Dodal je še, da mu je župan povedal, kako ceni, da v njegovih knjigah ni nobenega revanšizma, temveč govorijo o tem, kaj se je v času fašizma dogajalo v Trstu. Kot enega izmed primerov je Pahor omenil dejstvo, da so učitelji dekletom, ki so spregovorila v slovenskem jeziku, za kazen pljunili v usta.

Po njegovem je tudi povsem neprimerno, da se v Italiji oznamuje 10. februar kot državni praznik spomina na fojbe in eksodus italijanskega prebivalstva iz Istre, vendar se fašizma ne omenja z eno samo besedo. S tem pravzaprav Slovenci po njegovih besedah sprejemamo ta "neevropski zakon, ki je pravzaprav zrel za Evropsko sodišče za človekove pravice. To sem napisal tudi za časnik Corriere della Sera, kar pomeni, da je to prebral tudi italijanski predsednik in mi ni ugovarjal, pa tudi nasploh me nihče ni napadel zaradi tega … no, pohvalil pa me tudi ni nihče". Tukaj Pahor ni prsta usmeril zgolj proti Italiji, temveč tudi ali celo predvsem proti Sloveniji, ki pasivno dopušča tak neevropski zakon.

Kaj si je današnji slavljenec zaželel ob svojem častitljivem jubileju, pa si lahko pogledate v priloženem videoprispevku.