Zakonska dolžnost države je, da skrbi za slovensko knjigo, s prodajo založbe Mladinska knjiga pa se nič od tega, kar je zapisala v nacionalni program za kulturo 2013-2017 na tem področju, ne bo uresničilo, je na novinarski konferenci na Društvu slovenskih pisateljev poudaril podpredsednik Ivo Svetina. Civilna družba državo že mesece opozarja, naj se obnaša tako, da bo založbo, pod okrilje katere sodi tudi Cankarjeva založba, ohranila, je spomnil.

Kupce bo zanimal le zaslužek
"Če država prodaja t. i. družinsko srebrnino, se lahko sprašujemo, koliko se spozna na ekonomijo, če pa prodaja Mladinsko knjigo, ne moremo več dvomiti o njeni pameti," je dejal Svetina. Domači avtorji potencialnih kupcev po njegovem mnenju ne zanimajo, zanimajo jih zgolj nepremičnine in zaslužek. Toda Mladinska knjiga je edina založba, ki je usposobljena za izdajanje najzahtevnejših projektov, ti pa niso stvar posla, je bil oster Svetina. Poleg tega, kot je še dodal, za več desetletij nazaj poseduje avtorske pravice, ki so simbolni kapital.

Pesnik in gledališki umetnik Andrej Rozman - Roza je prodajo 51,2-odstotnega deleža založbe označil kot "težek trenutek", ki pa je očitno neizbežen in verjetno posledica odnosa družbe do kulture. "Mi sami smo odgovorni, ne glede na to, kdo je lastnik," je dejal Roza. Še najbolj ga skrbi usoda knjigarn. Podobno razmišlja založnik Rok Zavrtanik. Mali založniki so namreč že vsa leta odvisni od Mladinske knjige, saj drugih knjigarn skorajda ni.

Seme razkroja je bilo posejano v devetdesetih
Ker je slovenska knjižna veriga spet pred razsulom, je pisatelj Vlado Žabot spomnil na leto 1994, ko je država omogočila lastninjenje na področju knjige in jo spremenila v prodajno blago. "Danes smo tam, kamor je ta proces moral pripeljati," je menil. Sam za reševanje Mladinske knjige ni zainteresiran, pač pa državo kliče k uresničitvi sklepa o proračunski postavki za knjigo, ki je zdaj iz leta v leto nestabilna, in k ustanovitvi proračunskega sklada za knjigo, da ne bo prepuščena trgu.

Hkrati z zelo verjetnim razpadom knjigotrške mreže je po njegovi oceni treba priskrbeti alternativo, ki bi lahko obstajala v knjižnicah in ne bi imela monopola tako kot zdaj Mladinska knjiga, ter poskrbeti za urejeno knjižnično nadomestilo tudi v šolskih in študijskih knjižnicah. "Ker omogoča brezplačen dostop do knjige, mora država poskrbeti za korekcijo trga in za ukrepe, ki bodo knjigi omogočili preživetje in razvoj," je dejal Žabot.

Bi se morala vmešati država?
Pisatelji so se ob prodaji založbe obrnili na ministra za kulturo Uroša Grilca in premierko Alenko Bratušek, toda odgovor države je po besedah Svetine bil, da ne more storiti česa bistvenega, ker gre za gospodarsko družbo. Sam je drugačnega mnenja: Mladinske knjige ni mogoče enačiti z, denimo, Elanom, saj gre za javni interes na področju knjige.

To bi država lahko storila, je predlagal Zavrtanik, prek katerega od podjetij v državni lasti, denimo zavarovalnice ali Kapitalske oziroma Slovenske odškodninske družbe, ki bi jo lahko dokapitalizirala.

Utopična namera
Z namenom nakupa delnic se je lani oblikovala iniciativa Skupaj za knjigo, ustanovila delniško družbo in oddala ponudbo, vendar je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da še nima kapitala, je pojasnil Zavrtanik kot pobudnik iniciative.

Tretja dražba Mladinske knjige bo potekala v četrtek. Koliko dražiteljev se je prijavilo, ni znano, kot mogoča kupca pa se največkrat omenjata Učila International in litovska Alma Littera.