Na okrogli mizi, ki jo je pod naslovom Mladinska književnost - revna pastorka literature? organizirala mladinska sekcija Društva slovenskih pisateljev (DSP), je mladinska pisateljica Janja Vidmar v uvodu opozorila, da imajo mladinski pisatelji od ustanovitve mladinske sekcije DSP-ja lažen občutek, da nekaj veljajo. "Sekcija nas je res povezala, kar pa ne pomeni, da smo tudi v javnosti bolj prepoznavni," poudarja. Edina realna promocija mladinske književnosti v dnevnem tisku so nagrade, dodaja, obenem pa opozarja na omalovažujoč odnos literarne stroke, ki se ji odreka.
Mladih bralcev ni malo, opozarja predsednica društva Bralne značke - ZPMS Dragica Haramija, za bralno značko vsako leto bere 140.000 otrok.
Izdaje slovenskih knjig do desetkrat dražje od prevodne literature
Na okrogli mizi so med drugim spregovorili o stroških izdaje slovenskih mladinskih del. Po besedah urednice pri založbi KUD Sodobnost Jane Bauer stane založbo izdaja slovenske izvirne slikanice od 7.000 do 9.000 evrov. Cene izdaje slovenskih knjig, tako Irena Miš Svoljšak, so na splošno do desetkrat višje od natisov prevodne literature.
Jana Bauer pogreša večjo podporo Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki sofinancira zelo malo mladinskih del in še manj izvirnih slovenskih slikanic. Vlasta Vičič iz JAK-a je na to odgovorila, da knjige za otroke in mladostnike med drugim financirajo v okviru razpisov za programsko financirane založbe. Omenila je še nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo ter se pohvalila, da imajo v novi komisiji tudi strokovnjakinjo na področju mladinske literature Mileno Milevo Blažič.
Bralna pismenost pod povprečjem EU-ja
Na skrb vzbujajoče, podpovprečne rezultate bralne pismenosti, ki so jih dosegli slovenski šolarji v raziskavi PISA 2009, je opozorila literarna zgodovinarka in anglistka Meta Grosman. Po besedah Klaudije Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta raziskave kažejo, da se na področju bralne pismenosti uvrščamo tako pod povprečje EU-ja kot držav OECD-ja. Opismenjevanje bi moralo biti, tako Grosmanova, delo celotnega učiteljskega kolektiva na posamezni šoli in ne zgolj slovenistov.
Šolske knjižnice že več let brez novih naslovov
Ob strinjanju več sogovornikov o vse manjšem poseganju mladih po knjigah je knjižničarka Sabina Burkeljca opozorila na odvisnost šolskih knjižničarjev od ravnateljev. Kot je poudarila, nekatere šole zaradi finančnih težav in odločitev ravnateljev že več let niso kupile novih knjig.
Tudi odrasli premalo berejo, pravijo sodelujoči na okrogli mizi. Milena Mileva Blažič pogreša sistemske rešitve na nacionalni ravni ter večjo odzivnost ministrstva, pristojnega za šolstvo. Predlaga uvedbo inštituta za mladinsko književnost, ki bi povezoval institucije in vse, ki se ukvarjajo z mladinsko literaturo.
Književnica in prevajalka Barbara Simoniti meni, da je težava v nacionalni identiteti, ki se že dolgo ne opira več na jezik in literaturo. Ta je postala pastorka, medtem ko bi o mladinski književnosti po njenem mnenju lahko govorili kvečjemu kot desetnici. S Simonitijevo se strinja ilustrator Peter Škerl, ki dodaja, da je država s tem, da je umetnike izenačila s samostojnimi podjetniki, kreativni razred razglasila za povprečnega.