Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Za spominski dan utemeljitelja knjižne slovenščine in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva.

Trubar je kot duhovnik služboval na Slovenskem in v Nemčiji ter je kot zagovornik nauka Martina Luthra širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.

V predsedniški palači je danes dan odprtih vrat, na katerem so si obiskovalci lahko pod strokovnim vodstvom ogledali predsedniško palačo. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je obiskovalce sprejel in nagovoril predsednik republike Borut Pahor, zatem pa je v počastitev praznika potekala krajša slovesnost, združena s podelitvijo jabolka navdiha ekipi študentov z ljubljanske fakultete za strojništvo, absolutnim zmagovalcem tekmovanja Design/Build/Fly v ZDA.

"Truber od Slouenou slouu iemle"
V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) bodo Trubarju posvetili tokratna Spominjanja. Dogodek spremlja Trubarjev zapis "Truber od Slouenou slouu iemle". Kot so pojasnili v UKM-u, je Trubar ime Slovenci za svoje rojake uporabljal od vsega začetka, ime Sloveni pa večinoma po letu 1566, ko se je dokončno odselil na nemška tla. V svoji zadnji natisnjeni knjigi, ki jo je še imel v rokah, je slovenski predgovor k drugemu delu novega testamenta iz leta 1582 naslovil Truber od Slovenov slovo jemle in v njem še zadnjič nagovoril svoje rojake.

Prizadevanja in zasluge za glagolske in cirilične tiske
Letos je v središču počastitve obletnice Trubarjevega rojstva njegov pomen za nastanek, razvoj in dosežke Biblijskega zavoda v Urachu in s posebnim poudarkom na Trubarjevih prizadevanjih in zaslugah za glagolske in cirilične tiske. O Trubarjevem delu bosta spregovorila poznavalca Fanika Krajnc-Vrečko in Stanko Jambrek. Dogodek bosta pospremili razstavi v Likovnem in Knjižnem razstavišču.

Sorodna novica V soboto se spominjamo Trubarja, ki je "krepil in opogumljal slovenski narod"

Te dni so se in se še bodo vrstile različne prireditve v Trubarjev spomin. Na korenine slovenske kulture in Trubarjevo vlogo pri državotvorju in krepitvi narodne zavesti so v četrtek na proslavi v državnem zboru opomnili predsednik DZ-ja Dejan Židan, predsednik DS-ja Alojz Kovšca in podpredsednik parlamentarnega odbora za kulturo Marko Bandelli.

V nedeljo pa bo Kovšca v Društvenem domu v Škocjanu ob 15. uri nagovoril tudi udeležence 23. tradicionalne kulturne prireditve Stati inu obstati, ki je posvečena krajevnemu prazniku ob 511. obletnici Trubarjevega rojstva.

Sveža izdaja Zbranih del Primoža Trubarja
Od letos smo bogatejši za Zbrana dela Primoža Trubarja, ki zaokrožajo dosedanja znanstvena prizadevanja za osvetlitev njegovega dela. Med sodelujočimi pri projektu je bila Fanika Krajnc-Vrečko, literarna zgodovinarka in teologinja, sicer pa upokojena znanstvena sodelavka ZRC SAZU in do pred kratkim vodja Teološke knjižnice Maribor.

V projektu Zbrana dela Primoža Trubarja je Krajnc-Vrečkova transkribirala, prevedla in z opombami opremila Trubarjeve katekizme, abecednike, prvi in drugi del prevoda Nove zaveze ter skupaj z možem pripravila novo redakcijo izdaje Trubarjevih pisem. Kot pravi sama, jo Trubarjevo delo "vedno znova preseneča v svoji širini in odprtosti v obdobju, ki ni bilo naklonjeno drugače mislečim". Najbolj pa jo fascinira, da je za "svoje lube Slovence" vztrajal in šel do konca ter bil osredotočen na vero.

Odnos do drugih veroizpovedi
Fanika Krajnc-Vrečko meni, da se ne bi bali drugih veroizpovedi, če bi bili tudi sami tako prepričani v svojo vero kot Trubar. "Ne bi bilo strahov, ki smo jim zdaj priča, ampak bi se spoštovali med seboj. Da neko stvar razumeš, se moraš o njej podučiti. Trubar je to delal in ravno to priča o njegovi širini," je še dejala literarna zgodovinarka in teologinja.