Malokdo ve, da se je Gutenberg, človek, ki je izumil tisk s premičnimi črkami, leta 1400 v Mainzu rodil kot Johann Gensfleisch, kar bi se v angleščino prevedlo kot John Gooseflesh. V današnjih časih se ga je prijel naziv oče informacijske tehnologije. Z izumom tiska postane tiskana beseda del človekovega vsakdana, večati se je začela pismenost in posledično izobraženost ljudi. Ideje in znanje se ni več širilo le med elito, ampak je postalo del širših množic. Foto: EPA
Malokdo ve, da se je Gutenberg, človek, ki je izumil tisk s premičnimi črkami, leta 1400 v Mainzu rodil kot Johann Gensfleisch, kar bi se v angleščino prevedlo kot John Gooseflesh. V današnjih časih se ga je prijel naziv oče informacijske tehnologije. Z izumom tiska postane tiskana beseda del človekovega vsakdana, večati se je začela pismenost in posledično izobraženost ljudi. Ideje in znanje se ni več širilo le med elito, ampak je postalo del širših množic. Foto: EPA
Johannes Gutenberg
Portret Johannesa Gutenberga iz 16. stoletja, ki je torej nastal šele po njegovi smrti – pravzaprav naj sploh ne bi obstajala nobena njegova upodobitev, ki bi nastala za njegovega življenja. Foto: Wikipedia

Brezplačen dostop in digitalna različica knjige s 1268 stranmi izvirnega besedila in 144 stranmi spremne besede, je "Mainzev pozdrav svetu", obljublja župan Gutenbergovega rojstnega kraja Michael Ebling.

Poklon jubileju
Nemški izumitelj knjigotiska Johannes Gutenberg se je rodil okoli leta 1400 v Mainzu, umrl pa je leta 1468 v istem mestu. Objava prve tiskane Biblije na spletu tako sovpada s 550. obletnico njegove smrti.

Okoli leta 1450 je Gutenberg spremenil zgodovino: izumil je tisk s premičnimi kovinskimi črkami. To je bila tehnika, ki tedaj Evrope še ni dosegla, poznali pa so jo že v Aziji. Biblijo naj bi nato z 290 ulitimi črkami in znaki po vzoru gotice natisnil do leta 1455.

Po podatkih iz leta 2009 se je do danes ohranilo 49 primerkov Gutenbergove Biblije, od tega je v celoti ohranjenih 21. Drugim različicam manjkajo poglavja, določeni listi, fragmenti.

V celoti so ohranjeni tudi štirje izvodi Biblije, natisnjeni na pergament. Od leta 2001 so vpisani na Unescov seznam Svetovnega spomina, eden izmed njih pa je zdaj objavljen na spletu.

V Mainzu se bodo Gutenbergu v tem letu poklonili tudi z drugimi dogodki. Med drugim bodo odprli razstavo z naslovom Brez dvoma Gutenberg?, ki zavrača nekatere dvome, da velja za izumitelja tiska s premičnimi črkami.