Pogumni zato, ker so se zdaj prvič še v živo lahko srečali tisti literarno najbolj ustvarjalni blogarji našega portala, ki so se na natečaj ne le odzvali, ampak so bili tudi izbrani med 74 najboljših, najbolj opaznih ali najbolj med soblogarji popularnih, zdaj pa se lahko pohvalijo, da so "objavljeni avtorji".
Kot je na tiskovni konferenci v senci Letnega vrta DSP-ja pojasnil vodja MMC-ja Zvezdan Martič, se mu je ideja o literarnem natečaju porodila pred kakšnim letom, ko je med "standardnimi" pričkanji in debatami na blogih začel opažati vse več ustvarjalnega pisanja. Koncept natečaja je bil preprost: spodbuditi ustvarjalnost uporabnikov forumov, vsem skupaj pa ponuditi bolj kakovostno in še zanimivejše branje. Ob tem je natečaj skušal predvsem še neobjavljenim avtorjem odpreti vrata v literarni svet.

Prispevki so deževali
Ker je na natečaj prispelo več kot 1.500 prispevkov, je bilo seveda treba narediti nekakšno selekcijo. Žirantki v podobi MMC-jevih novinark Maje Kač in Ane Jurc sta pri izboru prispevkov za objavo iskali ravnotežje med tem, da je bilo treba "dati glas" čim več blogarjem, po drugi strani pa poudariti tiste s svežim, drugačnim pristopom k pisanju. V skladu s staro krilatico, da je v vsakem Slovencu zametek pesnika, je na natečaj prispelo več poezije kot proze, kar se odraža tudi v končnem naboru Blogozije.

"Pokušina" v živo
Ker je Blogozija predvsem "glas ljudi", je bil njihov tudi oder na predstavitvi Blogozije. Svoje prispevke so prišli v živo prebrat Milena Miklavčič, Sara Vošinek in Uroš Štucin, lektorica zbornika Karmen Hojs pa je prebrala še pesem uporabnika/ce Nix.

Blogozija 2 se že kuha
Če ste priložnost za sodelovanje pri Blogoziji zamudili, ni razloga za obup: utrip mlade neinstitucionalizirane umetnosti že išče nov literarni natečaj, ki ga bomo prav tako nadgradili s knjigo. Pišočih tudi v "drugem krogu" ne manjka, kajti, če si sposodimo besede Milene Miklavčič, na blogih znane kot Mice, "blog je droga - kot nekateri ne morejo brez pijače ali cigarete, mi ne moremo brez pisanja".

Knjigo je lektorirala Karmen Hojs, za njeno oblikovno podobo je poskrbel Tomaž Drnovšek, kot urednica pa se je pod projekt podpisala Maja Kač. Predstavitev je povezovala Bernarda Žarn.
Knjiga pa je dostopna v okoli 50 knjigarnah po vsej Sloveniji.
Na koncu se opravičujemo še blogerju Urošu Štucinu, ker se nam je pri njegovem imenu v knjigo prikradel tiskarski škrat.
Na posnetkih si poglejte uvodne besede Zvezdana Martiča, razmišljanje blogarke Sare Vošinek o (ne)anonimnosti na spletu in blogarja, ki bereta svoja prispevka. Za konec v fotogaleriji "spoznajte" sodelujoče na predstavitvi in nekaj blogarjev, ki so se nam pustili ujeti v objektiv.