Pacheiner Klanderjeva je nagrado osvojila za prevod antologije vedske poezije Ko pesem tkem in drugih pomembnih del iz indijske književnosti, iz katere dela prenaša že od svojega študija v tej deželi. Iz poljske književnosti pa prevaja Unukova, ki so ji književni prevajalci Sovretovo nagrado podelili za prevod romana Dnevna hiša, nočna hiša Olge Tokarczuk in drugih del sodobnih poljskih avtorjev, ki so zaradi inovativnosti za prevajalce vedno izziv.
Od klasikov do mlajših avtorjev
Od poljskih avtorjev je Unukova slovenskim bralcem med drugim približala dela Zbigniewa Herberta, Czesława Miłosza, Andrzeja Stasiuka in Olge Tokarczuk, za prevod katere je tudi dobila letošnjo Sovretovo nagrado. Omenjeni pisci predstavljajo dva pola poljskega literarnega ustvarjanja - po eni strani bralci preh njih spoznavajo dela, ki pomenijo miselno in duhovno sintezo poljske zavesti in zgodovinske izkušnje ob koncu 20. stoletja, medtem ko drugo polovico navedenih piscev uvrščamo v mlajšo generacijo ustvarjalcev, ki iščejo nove izraze in razvojne poti.
Zasledovanje sprememb
Kako prevajati, je nagrajenka posebej zgledno pokazala pri romanih Dnevna hiša, nočna hiša in Devet, za katera je žirja Društva slovenskih književnih prevajalcev zapisala, da lahko veljata za "vzorec prevajalskih invencij pri jezikovnem profiliranju sveta sodobnega romana", prevajanje Jane Unuk pa je označila za "primer, kako je mogoče v slovenščini tudi z odstopanji od konvencij in togih jezikovnih norm slogovno tenkočutno niansirati jezikovno sporočilo izvirnika". Unukova je avtorje in knjižne prevode predstavila tudi z revijalnimi objavami, zaradi česar lahko slovenski bralci dovolj hitro in kakovostno spremljajo dogajanje v poljskem literarnem kanonu in spremembe v njem.
Monografiji Sovretove nagrajenke
Tako kot Unukova dogajanje na Poljskem spremlja dogajanje v Indiji tudi druga Sovretova nagajenka, ki prav tako o "svoji" književnosti piše komentarje in spremne besede, ki so veliko več kot samo informativni sestavki, ampak v njih razrpavlja o starovedski poetiki, literarni teoriji, terminoloških, filozofsko-jezikovnih, verznih, stilnih in vrstno-zvrstnih vprašanjih staroindijske literature. Svoje ugotovitve je objavila v dveh monografijah - v Staroindijski poetiki in Staroindijski verzni obliki.
Mahabharata
Med njena dela, ki so tudi med laiki na področju indijske književnosti zbudila veliko zanimanja, sta prevoda dveh daljših odlomkov iz Mahabharaze: filozofsko pesnitev Bhagavadgita - Gospodova pesem in poetično-dramsko Zgodbo o Savitri. Od klasične sanskrtske književnosti je prevedla tudi Kalidasovo Šakuntalo, ki veja v Evropi za najbolj znano staroindijsko dramsko delo, v zbirki Lirika je izdala izbor Kalidasove poezije, sanskrtsko liriko pa je izdala pod naslovom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje