V Frankfurtu, nemški finančni metropoli, so znova v središču knjige. Po torkovi uradni slovesnosti danes za strokovno javnost vrata odpira 76. Frankfurtski knjižni sejem, širši javnosti bo dogodek dostopen od petka dalje. Sejem se bo končal v nedeljo s podelitvijo nagrade za mir nemških založnikov in knjigotržcev ameriški novinarki in zgodovinarki Anne Applebaum.

V ospredju letošnjega sejma so tako politične razprave kot izzivi umetne inteligence in mladi bralci. Častna gostja je Italija, ki je na tem mestu nasledila lansko častno gostjo Slovenijo – ta se tudi letos predstavlja s pestrim programom, osredinjenim na razprave o pomenu branja ter najnovejše prevode v nemščino.

Slovesno odprtje sejma je med drugim minilo v znamenju govorov – italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli je v svojem poudaril nedotakljivost svobode izražanja, tudi če to vodi v nasprotovanje in bi, kot je dejal, lahko škodovalo vladi, ki ji sam pripada.

Brezbrižnost kot največja nevarnost demokracije
Medtem ko je ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein (CDU) v govoru kot vzornika omenil prav Roberta Saviana, enega najbolj prodajanih živečih italijanski avtorjev in tudi glasnega kritika zdajšnje italijanske vlade skrajno desne premierke Giorgie Meloni. Rhein je med vzorniki omenil tudi italijanskega tožilca, ki je preiskoval mafijske zločine Giovannija Falconeja (Savianova zadnja knjiga govori prav o Falconeju). Največja nevarnost za demokracijo je "ta prekleta brezbrižnost", je povedal Rhein in dodal, da niti Falcone niti Saviano ne sodita med brezbrižneže.

Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth (Zeleni) je na slovesnosti ob odprtju poudarila pomen knjig za svobodo in demokracijo. Knjige nas opolnomočijo, da smo odgovorni državljani, je povedala in dodala, da knjige tudi spodbujajo neodvisnost in uspešno sobivanje v različnosti ter spoštovanju in priznavanju drugačnosti, kar nujno potrebujemo v sedanjem času.

Sorodna novica Roberto Saviano bo vendarle nastopil v Frankfurtu, vendar zunaj uradnega programa Italije

Italija v uradni delegaciji v Frankfurtu predstavlja približno 90 avtorjev, med njimi pa ni Saviana. Do tega so kritični številni italijanski avtorji, nekateri so iz protesta tudi odpovedali lasten nastop (med njimi Paolo Giordano, Antonio Scurati in Sandro Veronesi). Vlado so številni obtožili, da je s seznama avtorjev za Frankfurt izključila neprijetne in do vlade kritične glasove ter da se vse bolj vmešava v kulturni sektor. Bosta pa Saviano in Giordano nastopila v vzporednem programu, ki ga organizira berlinski center PEN.

Italijanski paviljon v formi tradicionalne piazze
Paviljon letošnje častne gostje Italije je zasnovan kot tipičen italijanski trg, piazza, ki ga je glavni arhitekt Stefano Boeri označil kot "kraj, kjer se lahko zgodi kar koli in nič ni nemogoče". V uradni italijanski delegaciji so nekatera velika imena sodobne italijanske književnosti, med njimi so Nicola Lagioia, Donatella Di Pietrantonio, Dacia Maraini, Susanna Tamaro in Melania G. Mazzucco.

"Literatura je in mora biti dejanje odpora"
Turška avtorica Elif Shafak je na odprtju sejma v ganljivem govoru spomnila, da literatura je in mora biti dejanje upanja, odpora. Moč pripovedovanja zgodb je univerzalna, je dodala in poudarila, da imajo ljudje v današnjem času vseprisotnega dostopa do svetovnega spleta vedno več informacij, a hkrati vedno manj znanja in modrosti.

Sejem kot prostor razprav o bolečih točkah sedanjosti
Frankfurtski knjižni sejem letos veliko prostora namenja sklopu, ki so ga poimenovali New Adult. "Sledimo novostim na trgu," je pojasnil direktor sejma Jürgen Boos in dodal, da bo v tem sklopu v ospredju ljubezen do branja ter srečanje bralcev s svojimi najljubšimi avtorji. Boos je še izrazil upanje, da bo letošnji sejem tudi prizorišče "strastnih razprav o bolečih točkah sedanjosti". Med drugim bo izraelski zgodovinar Juval Noah Harari na sejmu spregovoril o možnostih za prihodnost z japonskim filozofom Koheijem Saitom.

Na letošnjem sejmu se predstavlja več kot 4000 razstavljavcev iz 95 držav. Na približno 650 dogodkih, ki se bodo zvrstili na skupno 15 odrih, se bo v živo predstavilo več kot tisoč avtorjev in govorcev.

Prvič se na sejmu predstavljata platformi Netflix in TikTok
Novost sejma bosta azijski oder in poslovno središče za igre, katerega namen je povezati založnike in proizvajalce iger, dvakrat več prostora kot do zdaj pa bo namenjenega zvočnim knjigam in podkastom. Razdelek Book to Screen bo namenjen knjigam, po katerih so bili posneti filmi, in knjigam, ki so nastale po filmih. Prvič se bo na sejmu s svojo stojnico predstavljal Netflix, platforma TikTok pa bo zastopana s svojim uspešnim knjižnim formatom Booktok. Politične razprave bodo potekale pod novo krovno znamko Frankfurt Calling.

Kaj pripravlja Slovenija?
Na slovenski nacionalni stojnici bo imelo delovne postaje več slovenskih založnikov ter pred kratkim ustanovljena slovenska literarna agencija – Ljubljana Literary Agency. Nekatere slovenske založbe bodo imele na sejmu tudi svoje stojnice v neposredni bližini slovenske nacionalne stojnice. Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki je bil deležen velike pozornosti v okviru lanskega častnega gostovanja Slovenije na sejmu, bo, kot so zapisali na Javni agenciji RS za knjigo (JAK), še precej časa tematika, o kateri bo tekla beseda. Za 16. oktober je tako napovedan dogodek Ljubljanski manifest, kritično mišljenje in evropska politična kriza.

Slovenska poznavalca knjig in knjižnega trga Alenka Kepic Mohar in Miha Kovač bosta sodelovala tudi na okrogli mizi Evropske bralne raziskave 2023 in 2024, kjer bodo razgrnjeni rezultati študij, izvedeni v Evropi v zadnjih dveh letih.

Na okrogli mizi z naslovom Naj živi Evropa!, ki bo posvečena zmagovalnim avtorjem in njihovim zgodbam ter 15. obletnici nagrade Evropske unije za književnost, pa bo sodelovala Tina Vrščaj. Avtorico je posebna komisija JAK-a predlagala za nagrado Evropske unije za književnost za leto 2024. Med 13 kandidati je komisija izbrala nagrajenca Theisa Orntofta iz Danske, Vrščaj pa je bila med petimi avtorji, ki so dobili posebno omembo.

V Arheološkem muzeju Frankfurt bosta dogodek z naslovom Levitan – antiheroj. Roman Vitomila Zupana in večer slovenske poezije, v sklopu sejma pa je napovedan tudi pogovor z naslovom Na podeželju – Vinko Möderndorfer in Reinhard Kaiser-Mühlecker.

Poziv založnikov po prekinitvi stikov z Izraelom
Pred začetkom sejma se je več kot 500 mednarodnih založnikov iz 50 držav povezalo v pobudi, v kateri od Frankfurtskega knjižnega sejma zahtevajo, da obsodi izraelski genocidni režim in napade na Gazo ter z državo prekine povezave. Lanski sejem je potekal nekaj dni po napadih 7. oktobra na Izrael in temu sledečih izraelskih napadih na Gazo, direktor sejma pa je zaradi dogajanja povečal prisotnost izraelskih glasov, medtem ko je sejem odpovedal podelitev nagrade LiBeraturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli. Proti temu se je v protestnem pismu takrat izreklo več kot 1000 priznanih literatov.

Nekaj kritik, a tudi pohval je bil na lanski slovesnosti ob odprtju deležen tudi filozof Slavoj Žižek, ki je obsodil Hamasove teroristične napade na izraelsko prebivalstvo, a hkrati opomnil, da je treba prisluhniti tudi Palestincem in upoštevati ozadje tega spora, da bi ga razumeli.