Nastopil bo v programu, ki ga organizira berlinski center PEN, poroča Guardian.
Ko je maja Italija predstavila seznam približno stotih književnikov, s katerimi kot častna gostja odhaja na letošnji Frankfurtski knjižni sejem (ta se začenja v sredo in bo trajal do konca tedna), je številne presenetila odsotnost Roberta Saviana, enega najbolj prodajanih še živečih italijanskih pisateljev, a tudi glasnega kritika tako italijanske mafije kot skrajno desne premierke Giorgie Meloni.
Organizator uradne italijanske delegacije, novinar Mauro Mazza, je o odsotnosti Saviana dejal, da ne gre toliko za vprašanje diskriminacije, ampak omogočanje, da v ospredje stopijo pisatelji, ki v preteklosti niso imeli te možnosti.
Solidanorstni protest pisateljev
Junija je 41 italijanskih avtorjev podpisalo protestno pismo, v katerem so izrazili solidarnost s pisateljskim kolegom, vladi pa očitali, da se skuša v mednarodnem prostoru predstaviti lažno podobo, medtem ko doma zatira umetniško svobodo. Nekaj avtorjev je iz protesta celo odpovedalo svoj zastopanje države na sejmu, med njimi Paolo Giordano, Antonio Scurati in Sandro Veronesi.
"Gre za vmešavanje italijanske premierke"
Veronesi, med drugim dvakratni dobitnik najpomembnejše italijanske literarne nagrade strega, je ob svojem umiku pripomnil, da mu neumni in smešni razlogi, s katerimi je Mazza upravičil izključitev Roberta Saviana, ne dovolijo, da bi sprejel povabilo. Gre za "vmešavanje" italijanske premierke Meloni in njenih najbližjih zaupnikov v odločitve, "ki ne bi smele temeljiti na politični logiki", je še dodal v svojem odzivu. Giordano pa se je javno vprašal: "Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?"
Saviano spada med glasnejše kritike italijanske vlade, ki ji očitajo, da je iz televizijskih in drugih javnih dogodkov izrinila kritične glasove. Oktobra lani je bil pisatelj obsojen na tisoč evrov globe zaradi razžalitve premierke Giorgie Meloni. Tožba se je nanašala na primer, ko je leta 2020 v pogovorni oddaji vodjo desničarske stranke Bratje Italije zaradi njenih stališč do priseljencev večkrat označil za barabo (bastarda). Saviano, verjetno najbolj znan po svojem romanu Gomora, na podlagi katerega je nastal tudi film, že 18 let zaradi groženj mafije živi pod policijsko zaščito. Žalitve na njegov račun pa v Italiji izrekajo tudi predstavniki politične desnice.
Varen program brez političnih tem
Italija, ki je po letu 1988 prvič častna gostja sejma, v Frankfurt z uradno delegacijo med drugim pošilja nekaj več kot 90 književnikov, med katerimi so Nicola Lagioia, Donatella Di Pietrantonio, Dacia Maraini, Susanna Tamaro in Melania G. Mazzucco. Svoj program je Italija naslovila Zakoreninjeni v prihodnosti, prinaša pa pretežno nepolitične razprave, poroča Guardian.
Vzporedni program pripravili nemški književniki
Kar nekaj do italijanske vlade kritičnih pisateljev pa bo nastopilo na vzporednih dogodkih, ki jih organizirajo na pobudi berlinskega centra PEN. Ta je pripravil program z naslovom Zakoreninjeni v sedanjosti – med nastopajočimi bodo Giordano, Scurati in Francesca Melandri, Saviano bo na vrsti v petek in soboto.
Saviano je v pogovoru za italijanski časopis La Repubblica dejal, da potuje v Frankfurt na povabilo direktorja sejma Jürgena Boosa. "Mislim, da moja navzočnost v Frankfurtu ni zmaga, ampak oblika upora. Knjižni sejem je aktiviral demokratični refleks," je še dejal.
"Roberto Saviano je najslavnejši italijanski pisatelj na svetu. S tem, ko ga italijanska vlada ni povabila na Frankfurtski knjižni sejem, je le opozorila na svoje neliberalne prakse," je dejala predstavnica berlinskega PEN-a, avstrijska avtorica Eva Menasse.
Pismo 500 založnikov za prekinitev stikov z Izraelom
Organizatorji Frankfurtskega knjižnega sejma so bili lani sicer deležni kritik, ker so odpovedali podelitev nagrade LiBeraturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli. Proti temu se je v protestnem pismu takrat izreklo več kot 1000 priznanih književnikov. Sejem, ki je lani po napadih 7. oktobra napovedal razširjen program, posvečen izraelskemu delu programa, po letu dni izraelski napadov na Gazo pozorno spremljajo številni založniki – več kot 500 mednarodnih založnikov iz 50 držav se je septembra povezalo v pobudi, v kateri od Frankfurtskega knjižnega sejma zahtevajo, da obsodi izraelski genocidni režim in napade na Gazo ter z državo prekine povezave.
Na sejmu bo na približno 650 dogodkih bo sodelovalo okoli 1000 avtorjev in govorcev. Z nacionalno stojnico se bo predstavila tudi Slovenija, ki je bila častna gostja lanskega sejma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje