Za nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v zadnjih dveh letih so bili poleg zmagovalca Rezmana nominirani Tomaž Kosmač z zbirko Punk is dead, Lucija Stepančič s knjigo Prasec pa tak in Suzana Tratnik z zbirko kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku. O zmagovalcu so odločali predsednica žirije Alojzija Zupan Sosič, Ignacija J. Fridl, Tina Kozin, Marko Stabej in Gregor Butala.
Sedem življenjskih usod neimenovanih rudarjev
Peter Rezman v knjigi Skok iz kože, ki je izšla lani pri založbi Litera, skozi sedem zgodb opisuje različne življenjske usode sedmih neimenovanih rudarjev. V zgodbah se zaveda dejstva, da piše o svetu, ki je večini ljudi nedostopen, pri čemer mu daje dodatno legitimacijo, da o njem piše kot nekdanji rudar, se pravi kot insajder, in ne zgolj kot turist/opazovalec.
V tem je dosleden, saj se rudnik pojavlja v večini njegovih zgodb, pa tudi če se ne, je dogajanje tesno povezano z rudarstvom: natančno izpeljani opisi različnih prostorov (rov, šaht, garderoba) in poklicev (štajgerji, delavci na čelu), pa tudi prostorov, ki niso del rudnika, a ga dopolnjujejo od zunaj (gostilne, avtobus); specifičen rudarski jezik, analiza odnosov med rudnikom (kot Organizacijo) in rudarji ter navsezadnje prikazi rudarskih obredov (skok čez kožo), pa še kopica endemičnih navad in figur, kot so knapovski humor ali žvečenje tobaka ..., je zapisano v opisu knjige.
Dnevnikova fabula je bila letos podeljena že četrtič. Dozdajšnji dobitniki Dnevnikove fabule so Nejc Gazvoda za zbirko Vevericam nič ne uide, Katarina Marinčič za zbirko O treh in Maruša Krese za zbirko Vsi moji božiči.
Fabula se je ukvarjala s Katalonijo
Festival Fabula - potekal je šestič - je letos trajal več kot mesec dni in v središče pozornosti postavil katalonsko literarno ustvarjalnost. Poleg sklopa prireditev, posvečenih katalonski literarni ustvarjalnosti, je festival ponudil še več zanimivih dogodkov, med njimi okrogli mizi na temo Laž in Realnost ter fikcija v literaturi, v okviru festivala pa se je zgodil tudi simpozij Lojze Kovačič: Življenje in delo.
Fabula je letos presegla omejenost na književnost in tako tudi nakazala tesno povezanost književne produkcije z drugimi načini umetniškega izražanja. Tako je bila na sporedu tudi filmska Fabula in je ponudila projekcije sedmih celovečernih in štirih kratkih filmov, v okviru tega "festivala znotraj festivala" pa so podelili tudi nagrado proteus.
Sicer pa organizatorji že mislijo tudi na leto 2010. Za leto, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige, si namreč želijo, da bi bil festival zgodbe Fabula osrednji festival v mestu.
A. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje