Vidmarjeva je nagrado prejela za svojo četrto pesniško zbirko Prisotnost, ki jo je strokovna žirija označila za premišljeno in na več ravneh strukturirano delo. Za letošnjo nagrado so se potegovali še Primož Čučnik (z zbirko Nova okna), Peter Kolšek (Nikoli več), Tone Pavček (Darovi) in Milan Vincetič (Raster), o prejemniku nagrade pa je odločala žirija, ki so jo sestavljali Lucija Stupica, Ciril Bergles, Matevž Kos in Marko Kravos.

Žensko nagovarjanje moškega boga
V utemeljitvi Jenkove nagrade lahko preberemo tudi zapis pesnice Barbare Korun, da pesmi nove zbirke Maje Vidmar izdajajo hkrati izredno subtilnost in neizmerno ustvarjalno voljo in moč. Delo Prisotnost je v svojem bistvu žensko nagovarjanje moškega boga, ki ga vidi kot neusmiljenega, krutega, domišljavega, tudi odsotnega, predvsem pa nedoumljivega. Njun odnos pa tudi ni brez humorja, gre tudi za humor paradoksa, preloma znotraj besedila, ki subjekt osvobaja zakonov usode. V prvih besedah zbirke se pojavi ženska metaforika, ki jo pesnica v nadaljevanju uporablja tudi v pesmih s poetološko temo, kar je v slovenski poeziji novost.

Maja Vidmar se je do zdaj podpisala pod zbirke Način vezave, Razdalje telesa in Ob vznožju, za svoja dela pa je bila nominirana tudi za Veronikino nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Med kakšno druščino je zdaj Vidmarjeva?
Dosedanji Jenkovi lavreati so Niko Grafenauer, Veno Taufer, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Milan Jesih, Jure Detela, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Iztok Osojnik, Alojz Ihan, Peter Semolič, Dane Zajc, Uroš Zupan, Erika Vouk, Brane Mozetič, Ciril Bergles in Jože Snoj.