V uvodnem nagovoru kongresa, ki poteka v Rogaški Slatini, je predsednica društva Tanja Tuma poudarila, da ne bi smeli kriviti samo televizije in medmrežja za nezanimanje mladih za knjige. Kot pravi, so krivi tudi šolski programi in odnos do knjige.

"Sodobni čas zahteva drugačno promocijo aktivnosti branja," je še povedala. Tudi javne knjižnice bi lahko pripomogle k izboljšanju bralne kulture med mladimi, branje slovenskih izvirnih knjig pa bi spodbudili predvsem s povečanjem odkupa tovrstnih knjig.

Generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan pa meni, da so bralne navade dijakov odvisne od tega, koliko starši skrbijo za tovrstno vzgojo v predšolski dobi, pozneje pa tudi, koliko otroke k branju spodbujajo v osnovnih šolah.

Tudi o ničelni stopnji davka
Tana Tuma je izpostavila tudi problem položaja knjige in ničelno stopnjo DDV-ja na knjige. Dejala je, da slovenska knjiga potrebuje dolgo okrevanje in korenito politično-kulturno terapijo, Slovenija pa zakon o fiksni ceni knjige, saj bodo le tako zaživela prodajna mesta knjig, knjigarne pa bodo ekonomsko delovale. Še posebej pomembno se ji zdi razumevanje politikov, da založniki ne morejo delovati v zdajšnjih gospodarskih razmerah. Nujno se ji zdi, da bi sprejeli ničelno oziroma minimalno stopnjo davka na knjige, saj bi bila to pluralistično najbolj pravična subvencija.

Kaj menijo pisatelji?
Pisateljski pogled na položaj knjige pa je orisal tudi podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, ki je poudaril, da pisatelji podpirajo ukrepe za izboljšanje položaja slovenske knjige iz Nacionalnega programa za kulturo 2003-2007. Pisatelji pa se tako kot založniki zavzemajo za znižano stopnjo DDV-ja na knjigo in dvig neposrednih subvencij avtorjem.