Slovenske literarne revije prinašajo tehtna premišljevanja avtorjev različnih generacij in svetovnonazorskih pogledov o humanističnih in družbenih temah, pomembno vlogo pa imajo tudi pri vzpostavljanju novih glasov, tako na področju leposlovja kot literarne kritike.

Sorodna novica Revija Sodobnost podelila 20. nagrado za kratko zgodbo in esej

Revija Sodobnost lani praznovala 20. obletnico delovanja
Evald Flisar, odgovorni urednik Sodobnosti, je na čelu te najstarejše slovenske literarne revije, ki je bila ustanovljena leta 1933, že sedemindvajset let. Glavni urednik je postal leta 1998, ko se je po treh desetletjih od urednikovanja poslovil Ciril Zlobec. Evald Flisar je zdaj odgovorni urednik Sodobnosti. Takole se spominja svojih uredniških začetkov: "Ko sem postal glavni urednik, sem z revijo naredil to, kar sem naredil z Društvom pisateljev. Iz društva sem izgnal politiko. Ljudem sem dopovedal, da ima 320 članov različne politične usmeritve in da se je politika zdaj umaknila s Tomšičeve v parlament. Tudi revija ne bo politično opredeljena, ampak bo politično nevtralna, čeprav bo seveda sledila dogodkom na političnem polju."

Katja Klopčič Lavrenčič, glavna urednica Sodobnosti, pa poudarja: "Eden od načinov, s katerim stopamo v stik z zunanjimi sodelavci, sta tudi dva razpisa – za najboljši esej in za najboljšo kratko zgodbo. Lani smo praznovali 20-letnico obeh. K sodelovanju si vedno želimo pridobiti tudi mlajše generacije, skušamo vzgajati mlade kritike in nove ustvarjalce, ki stopajo na literarno prizorišče."

Literatura: "Vključujemo različne estetike, različne poglede na življenje"
Literarna revija z močnim generacijskim pečatom je Literatura, ki se je leta 1989 odcepila od revije Problemi. Idejni pobudniki te odcepitve so bili predstavniki mlajše literarne generacije. Silvija Žnidar, odgovorna urednica Literature, takole strne pogled na koncept revije: "Kombiniramo zanimivo literaturo z eseji, želimo pokriti čim več tem: od literarnovedskih do takšnih, ki reflektirajo celotno kulturno polje, različne umetnosti, družbenokulturne polemike in tako naprej. Vključujemo različne estetike, različne poglede na življenje – od duhovnih do bolj materialističnih."

Sorodna novica Novo preobleko Literature spremlja debata o krojih knjig in literarnih revij

Od Slovenske bčele do Zvona
Pogled v preteklost nam pove, da segajo začetki slovenskih literarnih revij v leto 1850, ko je v Celovcu začela na pobudo koroških domoljubov izhajati Slovenska bčela s pretežno poučno vsebino. Leta 1858 ji je prav tako v uredništvu Antona Janežiča sledil Slovenski glasnik, ki velja za prvo slovensko literarno revijo v pravem pomenu besede. Posebno mesto ima Stritarjev Zvon iz 70. let 19. stoletja. Naslednika je dobil v Ljubljanskem zvonu, osrednjem slovenskem literarnem mesečniku v obdobju med 1881 in 1941. V tem času se je revijalno življenje s številnimi publikacijami zelo razmahnilo in vplivalo na kulturno in nacionalno zavest pa tudi različne svetovnonazorske poglede. Ton so mu dajali bodisi liberalni bodisi konservativni krogi.

Zvon: revija, ki stoji na tradicionalnih slovenskih vrednotah
Zvonovsko tradicijo je leta 1983 obudil Celovški zvon. Ta se je po 15 letih preimenoval v Zvon, ki od leta 2006 izhaja pod okriljem Celjske Mohorjeve družbe. Tanja Ozvatič, odgovorna urednica Zvona, poudarja pluralnost revije: "Po Stritarjevem izročilu se ne oziramo na strankarsko ali nazorsko pripadnost. Tisto, na čemer pa Zvon stoji, so zagotovo tradicionalne slovenske vrednote. In tu je še eno pomembno merilo, ki ga je postavil tudi Stritar – mislim, da bi se bilo danes bolj potrebno spraševati, kaj umetnost je in kaj umetnost ni, kaj je prava kakovostna literatura in kaj je samo izdana knjiga. Zato se mi zdi, da smo uredniki tako revij kot knjig neke vrste varuhi, stražarji kakovostne literarne produkcije."

Apokalipsa ponuja odprtost v smislu razodevanja in odstiranja
Prva na novo ustanovljena literarna revija v samostojni Sloveniji je bila leta 1994 Apokalipsa, ki je želela povezati besedne in nebesedne načine izražanja in prevetriti, po mnenju ustanoviteljev revije, preveč zaprte prostore v literaturi in humanistiki. Primož Repar, odgovorni urednik Apokalipse, pove: "Apokalipsa v nekem fenomenološkem smislu, izhajajoč iz grške besede apokalipsis, ne pomeni predvsem katastrofe, kot se danes pojmuje, ampak ponuja odprtost – nekak odprti, razprti krog v smislu razodevanja, odstiranja. V tem smislu pomeni tudi raznolik krog izjemno različnih ustvarjalcev, različnih mnenj kot tudi nenehen prostor dialoga in natančnejšega opredeljevanja do stvarnosti."

Sorodna novica Mentor se je ob 35. rojstnem dnevu odel v novo likovno in vsebinsko podobo

Preoblikovanje Dialogov in Poetikon, revija, posvečena poeziji
Večina tiskanih literarnih revij ima večdesetletno tradicijo, med njimi tudi Dialogi, ki letos praznujejo 60-letnico. V zadnjih letih so se s tematskimi številkami preoblikovali v revijo za kulturo in družbo in se literarnim objavam posvečajo le občasno. Nasprotno pa je v literaturo zelo jasno usmerjen Poetikon, ki je začel izhajati pred dvema desetletjema na savinjsko-šaleškem območju. Ivan Dobnik, odgovorni urednik Poetikona, ob tem poudarja: "Namen ustanovitve revije je bil dati poeziji prav posebno mesto. Poetikon je namreč revija, namenjena samo poeziji in poetičnemu, to pomeni, da se lahko še kakšne druge stvari pridružijo. Osrednji razlog, da je revija nastala, je bil pritisk na človekovo senzibilnost, ki jo skozi zgodovino človeštva varuje ravno poezija."

Mentor s številnimi natečaji posvečen razvoju glasov
Nekatere literarne revije imajo pomembno vlogo pri razvoju talentov, tako na področju izvirnega leposlovja kot na področju prevajanja in literarne kritike. Kot pove že njegov naslov, ima takšno vlogo Mentor, ki je začel izhajati leta 1979 na pobudo Petra Božiča. Zadnjih trinajst let je odgovorna urednica revije Barbara Rigler, ki pove: "Revija Mentor se trudi biti zelo pluralna, odprta, sodobna in tudi kritična. S številnimi natečaji, ki jih razpisujemo, pokrivamo širok nabor literarnih ustvarjalcev – tako osnovnošolcev, mladih med 15. in 30. letom, aktivno zaposlenih in seniorjev. Tematike, ki jih pokrivajo, so zelo široke – od intimnih do družbenoangažiranih. Revija vsem odpira prostor, seveda pa s strokovnimi spremljevalci, uveljavljenimi pisatelji in pesniki. Po literarnih kriterijih skušamo izbrati le najboljše, in to tudi objaviti."

Prelomne publikacije 20. stoletja: Beseda, Revija 57 in Perspektive
Ko predstavljamo pestro paleto slovenskih literarnih revij, seveda ne moremo mimo revij, ki so imele predvsem v drugi polovici 20. stoletja pomembno vlogo pri širjenju svobode izražanja ter estetskih in duhovnih obzorij. Prinašale so zahteve po večji družbeni svobodi, po demokratizaciji in utirale tudi pot k osamosvojitvi Slovenije. V petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja je oblast zaradi političnih in ideoloških razlogov prepovedala in ukinjala eno revijo za drugo. Mlajša generacija literatov in publicistov je bila trn v peti partije, ki je sredi aprila leta 1957 zaplenila in nato ukinila revijo Beseda, dobro leto dni pozneje Revijo 57 in leta 1964 še Perspektive. Predvajali bomo nekaj arhivskih posnetkov s pripovedmi Janka Kosa, Jožeta Pučnika in Vena Tauferja.

Pomemben prispevek tržaškega Zaliva in Nove revije
Naslednji arhivski posnetek se bo navezoval na tržaško revijo Zaliv, ki je imela od sredine šestdesetih let preteklega stoletja dalje pomembno vlogo pri demokratizaciji in pogledih na slovensko samobitnost. O reviji bo spregovoril Boris Pahor, ki je v Zalivu objavljal svoja besedila petindvajset let.

Prelomen trenutek v revijalnem življenju se je zgodil leta 1982, ko je začela izhajati Nova revija z objavami vrhunskih literarnih in humanističnih besedil, ki so estetsko in duhovno razprla tedanji prostor, s slovenskim nacionalnim programom in zahtevo po samostojni državi pa je posegla tudi na področje političnega in prispevala k demokratizaciji slovenske družbe. O pomenu Nove revije bo spregovoril Brane Senegačnik, glavni urednik revije v obdobju od 2007 do 2010.

Sklenemo lahko z mislijo, da če želimo spremljati in spoznavati najbolj živ, aktualen utrip literarnega snovanja in humanistične, družboslovne misli pri nas, velja brati literarne revije. Ker so prostor dialoga in spoštovanja različnosti, so v današnjem družbenem trenutku še posebej dragocene.