Sorodna novica Oksana Zabužko: "Grozno je, da nas je šele ta vojna spravila iz dolge ruske sence"

Oksana Zabužko in Terenske raziskave ukrajinskega seksa
"V resnici gre za notranje strukturiran roman, ki pa je zelo čustven; gre za glas neke ženske, ki je jezikovno zelo bogat, saj je moja junakinja pesnica; če bi bila bančna uslužbenka, ali matematičarka, ali kar koli drugega, bi bila zgodba seveda drugačna. Ta roman pa je osredinjen na jezik; pripoveduje ženska, ki ni samo razočarana zaradi konca neke zveze: živi v tuji deželi, v katero je pripeljala s seboj svojega ukrajinskega fanta, tam se potem razideta, po tem razhodu pa ostane tam skoraj kot v nekakšni emigraciji. Gre za preizkus identitete Vzhodnoevropejke v devetdesetih letih 20. stoletja, ki se je znašla sredi ameriške divjine, divjine ameriškega kampusa. Njena osamljenost ima veliko razsežnosti, ena izmed njih je jezikovna osamljenost. Pomembno se mi je zdelo pokazati vse, kar je zmožna narediti, in to v območju jezika," je v intervjuju za oddajo Razgledi in razmisleki 3. programa Radia Slovenija Staši Grahek povedala ukrajinska pesnica, pisateljica, esejistka in filozofinja Oksana Zabužko.

Na tem mestu pripoveduje seveda o romanu Terenske raziskave ukrajinskega seksa, ki je izšel leta 1996 in postal ena najpomembnejših, najodmevnejših in najpogosteje prevajanih ukrajinskih knjig zadnjih desetletij. Kultno delo, ki ga v slovenščini beremo v prevodu Andreje Kalc, je ob gostovanju avtorice na festivalu Fabula izšlo pri založbi Beletrina. V njem na ozadju boleče ukrajinske zgodovine z osrednjim likom pesnice Oksana Zabužko pripoveduje o obdobju tranzicije, ženski emancipaciji, jeziku, identiteti in umetniškem ustvarjanju, pa tudi o izkušnji tujine. V sobotni oddaji Izbrana proza z odlomkom ponujamo izsek iz romana, ki ga je avtorica, kot pravi, leta 1994 v Združenih državah napisala z jezo, saj je v njem tematizirala tudi domačo patriarhalno Ukrajino in odnose z moškimi.

Ivana Djilas in Mlade mame, pri štiridesetih
Odlomek iz Terenskih raziskav ukrajinskega seksa v oddaji Izbrana proza interpretira igralka Iva Krajnc Bagola, ki pa jo lahko slišimo tudi kot interpretko Literarnega nokturna z naslovom Mlade mame, pri štiridesetih, posvečenega Ivani Djilas in njeni najnovejši knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž v spremni besedi h knjigi zapiše, da nam Ivana Djilas "ne nastavlja ogledala, ampak nam nastavlja prihodnost – za katero se moramo boriti, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti". Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je v objektiv ujel Peter Uhan. Hkrati pa avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristi za premislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Kot so zapisali pri založbi Goga, kjer je roman izšel, imamo ob branju občutek, kot da bi s pisateljico sedeli na kavču v dnevni sobi in debatirali o ženskah, emigrantih, državljanstvu, politiki, gledališču, starševstvu, otrocih, predsodkih, epidemiji, feminizmu itn.

Rapa Šuklje in Naš radio
Nedeljska radijska oddaja Spomini, pisma in potopisi tokrat ponuja besedilo Rape Šuklje, gledališke, filmske in literarne kritičarke, prevajalke, urednice oddaje Gremo v kino in avtorice številnih literarnih oddaj ter poglobljenih spremnih besed k temeljnim delom svetovne književnosti. 13. aprila letos je minilo deset let od njene smrti, 26. aprila pa bo minilo 100 let od njenega rojstva. V literarnem programu se je spominjamo z zapisom Naš radio, v katerem piše o svojih prvih radijskih letih, leta 1948 se je namreč zaposlila v kulturnem uredništvu tedanjega Radia Ljubljana.

Stanka Hrastelj in Si v razpoko prišla po mene, pesem
Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (roj. 1975) je bila leta 2001 na festivalu mladih literatov Slovenije Urška izbrana za najboljšo mlado pesnico, štiri leta zatem pa je izdala pesniško zbirko Nizki toni in zanjo na knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec. "Z drugo zbirko poezije Gospod, nekaj imamo za vas, ki je izšla leta 2009, se je Stanka Hrastelj uvrstila v ožji izbor za Jenkovo nagrado. Pesniška govorica v njej je v primerjavi s prvo zbirko radikalno spremenjena: je neposredna, jasna, ostra, kruta, tudi humorna, rezi so veliko močnejši in jasnejši, metaforika pa je prežeta z nasiljem in krvjo," zapiše avtorica scenarija za oddajo Literarni portret o Stanki Hrastelj Jera Krečič. V portretu se poglobimo tudi v pisateljičina romana Igranje in Prva dama. Odlomke in pesmi pa v oddaji interpretira Darja Reichman.

Matevž Hace in Kajuh je bil vesel fant
"Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja. Slonel je ob visokem grajskem oknu in razlagal, kakšne čudeže bomo delali s kulturniškim delom," piše v drugi knjigi Komisarjevih zapiskov Matevž Hace, komisar 14. divizije. Torkov Literarni večer na 3. programu Radia Slovenija namenjamo odstavkom iz teh zapiskov, v katerih Hace opisuje Karla Destovnika - Kajuha med borci in okoliščine njegove smrti. Hacetovo poročanje je dopolnjeno še z nekaterimi Kajuhovimi pesmimi, v katerih odmevajo razna doživetja. Literarni večer je nastal leta 1985, kot interpreti pa so pri njem sodelovali Zvone Hribar, Aleš Valič, Pavle Ravnohrib, Majda Grbac in Majda Kohek.