Mineva 130 let, odkar se je v Rušah rodil pesnik Janko Glazer. Študiral je slavistiko, germanistiko in filozofijo, tudi naravoslovje. Leta 1922 je študij zaključil na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Postal je profesor slovenščine in nemščine na mariborski gimnaziji. Leta 1926 se je posvetil bibliotekarstvu. Zaposlil se je v mariborski Študijski knjižnici (danes Univerzitetna knjižnica Maribor), kjer se je leta 1959 kot ravnatelj upokojil. Umrl je leta 1975.

Janko Glazer je izdal pet pesniških zbirk. Njegove pesmi uvrščamo v slovensko moderno, vsebujejo razpoloženjske in impresionistične slike, veliko je pohorskih motivov, opazne so tudi politične in socialno angažirane teme.

V Literarnem nokturnu boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej najdemo tudi avtorjevo izjavo iz leta 1952: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje –, ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit."

Glazerjeve pesmi je leta 2011 interpretiral dramski igralec Matija Rozman.

Literarni nokturno – Janko Glazer: Pesmi

"V pariškem metroju se, kadar le morem, usedem nasproti koga, ki me zanima. Zakaj me pa tako gledate?" se včasih kdo obregne vame.
Mednarodno uveljavljena pisateljica Brina Svit, ki živi in ustvarja v Parizu, je avtorica sedmih romanov, dveh knjig kratke proze in knjige esejev. Njena dela so prevedena v številne jezike, prejela je tudi več nagrad. Njen najnovejši roman Ne želi si lahke poti (Goga, 2021) je resnična pripoved o tem, kako se avtorica znajde na jugu Indije, v pokrajini Kerala, v ajurvedskem centru, kamor je prišla, da bi si pozdravila bolečine v hrbtenici. Medtem ko brska po sebi in išče vzroke za svoje počutje, se druži s preostalimi zanimivimi prebivalci centra in se skuša znajti v indijski kulturi, pa jo nepričakovano doleti še prihod virusa neznanega izvora, za katerega marca 2020 še niso imeli imena.

Interpretacija Maja Sever, režija Klemen Markovčič.

Izbrana proza - Brina Svit: Ne želi si lahke poti

Pismo mami.
Povej! / Si me zibala? / Si me objemala? / Si me pestovala?
Alberto Avguštinčič je bil dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Poljanski gimnaziji. Leta 2013 je objavil avtobiografsko delo z naslovom Vonj pečenih jabolk, v katerem se spominja let, ki jih je preživel v rejništvu, in v katerem pripoveduje tudi o iskanju svoje matere. Skupaj s predstavniki Inštituta Frana Ramovša in slovenskega društva 'rejniških družin' si prizadeva poiskati ustreznejši izraz za rejništvo.

V preteklem letu je napisal nekaj pesmi na temo matere; eno izmed njih, Pismo materi, smo izbrali za Literarni nokturno, poleg te pa tudi Pismo očetu, Pismo stari mami in Valovi Tagliamenta.

Interpretira Željko Hrs. Literarni nokturno bo tokrat izjemoma predvajan samo na Prvem programu.

Literarni nokturno - Alberto Avguštinčič: Pismo mami in druge pesmi

Igralcu in kmetu nikoli ni vse prav.
Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado Ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA.

Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji.

Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta.

Igralec Kristijan Ostanek ob svetovnem dnevu gledališča interpretira eseja Dobra uprizoritev in Slaba uprizoritev.

Literarni nokturno – Simon Callow: Biti igralec (Dobra uprizoritev in Slaba uprizoritev)

Živelo dekle je le z mislijo to,
da z mano ljubezen deli.
Ameriški pesnik in pisatelj Edgar Allan Poe je živel med letoma 1809 in 1849. Njegovega ustvarjanja niso posebej razumeli in cenili; pisal je o precej temačnih temah, kot sta osamljenost in smrt. V Literarnem nokturnu pet pesmi Edgarja Allana Poeja v prevodu Andreja Arka interpretira Željko Hrs: med njimi je tudi znamenita pesem Annabel Lee, v kateri Poe izpiše motiv mrtve lepotice.

Literarni nokturno - Edgar Allan Poe: Pesmi