"Káj Petrarkov, káj nam Tasov / treba pevcov je prijetnih? / slišim od butic neukretnih …"

Vprašanja, ki jih odpira poezija Franceta Prešerna, so aktualna in vznemirljiva še danes, številni Prešernovi verzi so tako rekoč ponarodeli in njegovo poezijo recitiramo ob najrazličnejših priložnostih – s tem pa ta zaživi v najrazličnejših interpretacijah. Prav raznolikost interpretativnih pristopov k Prešernovi pesniški zapuščini je v ospredju Literarnega večera na prvem programu. Vanj smo namreč uvrstili interpretacije dramskih igralcev različnih generacij iz bogatega radijskega arhiva. Poezije interpretirajo: Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi ‒ Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica) in Jurij Souček (Zdravljica). Urednik: Matej Juh.

Sorodna novica Nataša Kramberger: Po vsej sili živ

"Prisežem, drevo je šepetalo. Bilo je kot molitev, kot rotitev, kot zaklinjanje. Bila je pesem. Tako presunljiva, tako lepa in tako obupana, da je nemogoče (sem pomislila), da na vsem svetu ni nikogar, ki bi jo mogel uslišati."

V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem Dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada. Odlomek iz knjige za Literarni nokturno interpretira dramska igralka Gaja Filač.

"V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu."

Po besedah Nade Šumi, avtorice obrazložitve za podelitev nagrade, poezija lanske prejemnice nagrade Prešernovega sklada, Miljane Cunta, "nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta." Miljana Cunta je za knjigo poezije Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (Slovenska matica, 2024) ob nagradi Prešernovega sklada prejela tudi Jenkovo nagrado. Za Literarni nokturno izbor pesmi iz te zbirke interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.

Sorodna novica Robert Simonišek: Vračanje k čistosti

"/…/ vsakič znova se je treba / sestaviti, se podati / po razsušenih poteh, / razbirajoč strune v jazih, / se zaviti v zrak, dihati, / nerazvozljive ure / ali čakati na poševen dež, /…/"

Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Pet pesmi iz cikla Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke za Literarni nokturno interpretira dramski igralec Branko Jordan.

Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser – pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1996.

Bratko Kreft je za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. V vlogi interpretov so nastopili dramski igralci Rudi Kosmač, Ivan Levar in Bert Sotlar. Režija: Aleš Jan.