Hkrati pa nam avtorice in avtorji kažejo, kako se doživljanje trenutka pretaka v besedno umetnost, ki nastaja v tem času, tem okolju.

"Rodila sem se kot zelena sliva. / Namenjeno mi je bilo postati okus. / Rodila sem se, da bi postala del okusa sveta. / Morala sem se roditi!"

Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog.

S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu. Pesmi je prevedel Peter Semolič, interpretka je Tina Resman Lasan.

"Prisotnost malega rumenega plastičnega astronavta je počasi odvzemala čar dosedanjim igram. Kar nenadoma je občutil, da astronavt ne sodi na vagonček železnice Mehanotehnika, ki je tako veselo potovala po tračnicah, ki jih je vsakič sestavil, po igri pa pospravil."

Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Besedilo interpretira Branko Jordan.

"Pesnikova dolžnost ni biti v družbi. / V tej Hudičevi službi. Mora pa pesem / postavljati v življenje. Samo tako mu ne / spodmakne žametne buháre, krvavo rdeče, / na kateri ostaja človek. / Na njej ga pesem prepozna."

Pod naslovom Majhna običajna knjiga prihajajo med poslušalce nove, sveže pesmi Mete Kušar. Knjiga njenega umetniškega ustvarjanja, ki jo piše že dolgo, pa ni ne majhna ne običajna. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni v Ljubljani in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale. Pred dvema letoma je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Napisala je številne pesniške zbirke - nazadnje je leta 2022 izšla antologija Vse od prej, leto pred tem zbirka Zmaj, nastaja že nova knjiga pesmi. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, bodo vključene vanjo, interpretira jih dramski igralec Blaž Šef.

"Njegove roke so še vedno držale objeto dekličino telo. Drug drugemu sta slišala utrip srca. Razdraženo mladeničevo telo je dolgi poljub okušalo le kot bolečino; le od določenega trenutka dalje se mu je začela bolečina spreminjati v nenavaden občutek sreče."

Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišiminega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter prisluhnili interpretaciji odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci besedil so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, interpreti pa Maja Šugman, Marijana Klanšek, Marko Simčič in Boris Juh.

"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarno-teoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu postal mednarodno znan. Brautigan, ki je vplival na številne literarne ustvarjalce po celem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Za njegov opus pa je značilno, da je avtor pogosto pisal v prvi osebi in vključeval lokacije in dogodke, s katerimi je bil povezan. Prevajalec je Igor Bratož, interpreta sta Boris Ostan in bralka Stanislava Bonisegna.