Zvrstno lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75 leti v prozi Petra Townsenda.

Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170 leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.

Beloruska pisateljica in preiskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila za
Beloruska pisateljica in preiskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila za "polifono pisanje, spomenik trpljenju in pogumu v našem času". Foto: EPA

Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.

Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:

Izraelski pisatelj Etgar Keret spada med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.

Izraelski pisatelj Etgar Keret spada med sodobne mojstre kratke zgodbe. Foto: EPA
Izraelski pisatelj Etgar Keret spada med sodobne mojstre kratke zgodbe. Foto: EPA

Stanko Janežič se je rodil pred 100 leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.

Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.

Ob vrsti prepoznavno odigranih vlog v ljubljanski Drami je Nahtigal za Radio Slovenija posnel tudi mnogo literarnih oddaj. Prepoznavne so Nahtigalove interpretacije poezije, ki se odlikujejo s svojo prezenco in asketsko besedo in katerim njegov žametni glas daje prepoznavno in neponovljivo globino. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Ob vrsti prepoznavno odigranih vlog v ljubljanski Drami je Nahtigal za Radio Slovenija posnel tudi mnogo literarnih oddaj. Prepoznavne so Nahtigalove interpretacije poezije, ki se odlikujejo s svojo prezenco in asketsko besedo in katerim njegov žametni glas daje prepoznavno in neponovljivo globino. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942–2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.

Cikel Literarnih matinej ob sredah z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.

V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazancakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazancakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazancakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.

Združene države Amerike so 6.  in 9. avgusta 1945 odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Foto: Reuters
Združene države Amerike so 6. in 9. avgusta 1945 odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Foto: Reuters

V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.

Ars: Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020

2. avgust
Humoreska tega tedna - 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Znamenje

Spomini, pisma in potopisi - 18.05 (Ars)
Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo

Literarni portret - 22.05 (Ars)
Arthur Koestler

Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog

3. avgust
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja

4. avgust
Literarni večer - 21.00 (Ars)
Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal

Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Stanko Janežič: Mater sem srečal

5. avgust
Literarna matineja - 11.05 (Ars)
Homer: Odiseja

Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tone Partljič: Schwiegermutter

6. avgust
Literarni večer - 21.05 (Prvi)
Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost

Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Boris Kolar: Iqbal hotel

7. avgust
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Vladislav Vančura: Muhasto poletje

8. avgust
Izbrana proza - 18.00 (Ars)
Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija

Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Miha Pintarič: Potovanje