Tako zvenijo pomenljivi verzi iz pesniškega prvenca, zbirke Nisem Dušana Jovanovića, pisatelja, dramatika, gledališkega režiserja in pesnika, ki je umrl na prvi dan letošnjega leta.

Zbirka Nisem je izšla leta 2012, tedaj pa je Aleš Šteger zapisal, da so Jovanovićeve pesmi kot "rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo". Danes, ko Dušana Jovanovića ni več, naslov zbirke in njeno sporočilo razumemo še vse drugače, morda tudi kot pesniško volilo človeka z eno najnenavadnejših pesniških pisav na Slovenskem. V literarnem programu 3. in 1. programa Radia Slovenija, natančneje v nedeljskem Literarnem nokturnu, bomo slišali nekaj pesmi iz Jovanovićevega odličnega pesniškega prvenca v interpretaciji igralca Uroša Smoleja.

Sorodna novica "Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi neskončnost prostora"

Vpogled v življenje Paula Austerja
Ustvarjalni začetki Paula Austerja, uglednega ameriškega pisatelja poljsko-judovskih korenin, segajo v Evropo, kamor se je lačen novih izkušenj in doživetij podal po končanem študiju, nato pa se za več let ustalil v Parizu. Tam si je skromen denar služil s prevajanjem francoskih pesnikov in drugih avtorjev v angleščino, z novinarstvom ter raznimi priložnostnimi deli. Podobno svobodnjaško življenje je nato še nekaj časa nadaljeval v New Yorku, kjer živi še danes. V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi vas vabimo k poslušanju uvodnega odlomka iz prvega dela njegove avtobiografije z naslovom Iz rok v usta; v njem pripoveduje o svojih pisateljskih začetkih ter nekaterih zanimivih okoliščinah in pripetljajih iz svojega otroštva. Odlomek je poslovenila Sara Virk, ki je leta 2018 prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.

Sužnjeva pot do svobode
Kanadska pisateljica ganskih korenin Esi Edugyan je s svojim tretjim romanom Washington Black leta 2018 prišla v ožji izbor za bookerja, kar ji je uspelo že drugič. Žirija je ob nominaciji zapisala, da so v romanu trenutki grozljive krutosti in nasilja postavljeni ob epizode velike nežnosti in globoke povezanosti. Rdeča nit razvojnega romana je življenjska zgodba glavnega junaka, sužnja Georgea Washingtona Blacka, ki je v lasti krutega vodje plantaže sladkornega trsa na Barbadosu. Enajstletnega dečka najprej vzame pod pokroviteljstvo sužnja Big Kit, pozneje pa Black razvije prijateljski odnos z znanstvenikom Titchem, bratom notoričnega sužnjelastnika, ki mu je dodeljen za pomoč pri raziskavah. Titch prepozna dečkov ostri um in talent za risanje, ko pa je na Blackovo glavo razpisana nagrada, mu pomaga zbežati s plantaže. Ob vzhodni ameriški obali Black odpotuje vse do Arktike, pozneje pa ga življenje zanese tudi v London, Amsterdam in Maroko. Odlomek iz romana, ki ga lahko slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, je izbrala in prevedla Petra Meterc, prebral ga bo dramski igralec Blaž Šef.

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo
Tretji torek v mesecu, torej 19. januarja, bo na vrsti Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura, ki ga bomo na 3. programu Radia Slovenija tokrat posvetili Dragu Jančarju

in njegovi drami Veliki briljantni valček. Ena osrednjih tem v književnosti Jančarja je vrženost posameznika v zgodovino oziroma njegov odnos z oblastjo. Pogosto gre za konflikt med posameznikom, zvestim sebi oziroma svoji ideji, in predstavniki moči in oblasti, za konflikt med osnovnimi civilizacijskimi normami in zakonom močnejšega. V drami Veliki briljantni valček je Drago Jančar ta konflikt pripeljal do absurda; sprevrženost tistih, ki imajo moč, je grozljiva. O tem več v torkovem Literarnem večeru. Pripravila ga je Nada Barbarič, nekdaj profesorica slovenščine na ljubljanski gimnaziji Bežigrad, vloge Simona, Doktorja in Volodje pa so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič - Rac in Primož Pirnat.

Poezija Julije Hartwig in Vitomirke Trebovac
Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig se je rodila leta 1921 v Lublinu. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka poljske vojske, najprej je študirala na ilegalni varšavski univerzi, po vojni pa študij nadaljevala na varšavski in lublinski univerzi. Med študijem je nekaj časa živela tudi v Parizu, pozneje še v Združenih državah. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956, tej je sledilo še veliko zbirk, njena zadnja z naslovom Pogled je izšla leta 2016. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade: med drugimi leta 1986 mednarodno nagrado Thorntona Wilderja, leta 1991 nagrado Georga Trakla, trikrat je prejela nagrado poljskega Pena in leta 2013 Norwidovo nagrado za življenjsko delo. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za eno najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja. O kakovosti njene poezije, ki jo je v slovenščino prelila Jana Unuk, se lahko prepričate v torkovem Literarnem nokturnu.

V sredo pa nokturno prinaša poezijo sodobne srbske pesnice Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni. Pesnica v tej doživeto in duhovito razkriva zgodbe, pomene in občutke, ki se skrivajo za vsakdanjostjo in njenimi pojavi.

Slike protislovij človeškega bivanja
Ta teden se imate možnost premierno seznaniti s pisavo legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine. Napisala je več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih lahko slišite v četrtkovem Literarnem nokturnu, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. V tej Brigitte Fontaine z obilico zanjo značilne empatije v središče postavlja zaostrene, krvave ali krvaveče eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. Besedila večstranske umetnice je poslovenil Andrej Pleterski, gre pa za sploh prvi prevod kakšnega njenega besedila v slovenščino.

Breda Smolnikar – pisateljica, ki je ni bilo mogoče utišati
Pisatelji resda pogosto zajemajo iz resničnega življenja, a to je le surova snov; literarni svet je samostojen, osvobojen vsakdanje stvarnosti. A čeprav je to tisočletna, skoraj samoumevna podlaga literarnega ustvarjanja, jo je morala pisateljica Breda Smolnikar dokazati v dolgoletnih sodnih postopkih. Neustavljiva pisateljska samohodka, ki svojo prozo najpogosteje imenuje pripovedke, je s številnimi literariziranimi portreti običajnih, a vendar posebnih posameznic in posameznikov naslikala obrtniško, kmečko, delavsko ... vsakršno življenje na širšem domžalskem območju v 20. stoletju, kruto zaznamovano tudi z vojno in povojnim sistemom. Breda Smolnikar bo 19. januarja praznovala osemdesetletnico in ob tej priložnosti je Vlado Motnikar pripravil Literarni večer, ki ga lahko v četrtek zvečer slišite na Prvem programu Radia Slovenija.

Sorodna novica Esad Babačić: Vzeti si svobodo je izziv, ki ostaja nad vsako ideologijo

Nove pesmi Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki jih bo vsebovala njegova nova pesniška zbirka z naslovom Včasih. Zbirka bo kmalu izšla pri eni od slovenskih založb, v njej pa so zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: "Upanje umre predzadnje", ki s svojim obešenjaškim humorjem uglasi tudi prihajajočo Babačićevo zbirko v celoti. Sobotni Literarni nokturno, ki bo torej postregel z najbolj svežimi Babačićevimi pesniškimi izdelki, pa bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. Od sobote, 23. januarja, naprej bo namreč oddaja Literarni nokturno na programu Ars na sporedu vsak dan ob 19. uri zvečer.