Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi drevi ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.

Heubnerjeva Prazna hiša
V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938.

Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.

Zmagovalec natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi, drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars).

V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je 30-leten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.

Martinova sreda
Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”

Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu strpnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.

Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.

Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v srednem Literarnem nokturnu ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.

Socialna lirika
Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).

Sorodna novica Éric : Dnevni red

Hude katastrofe pridejo z drobcenimi koraki
Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, 52-letni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.

Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.

Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars).