Za poetsko bogatost pa bomo lahko prisluhnili tudi poeziji in prozi domačih in tujih umetnikov besede.

Junijski dnevi 1991
Drago Jančar v svojih dnevniških zapiskih od 23. do 30. junija leta 1991 opisuje burne dogodke po razglasitvi slovenske neodvisnosti, vlogo Nove revije in pisateljev ter negotovost tedanjih družbenopolitičnih razmer. Tudi pisatelj in novinar Miloš Mikeln je leta 2003 obudil svoje spomine na tisti čas in iz knjige Lipov list, s podnaslovom Demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled. Za oddajo Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se spominja svoje vloge in dejavnosti, ki jih je v tistih dneh opravljal kot predsednik odbora pisateljev za mir pri slovenskem centru PEN.

Sorodna novica Ob 190-letnici avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel

Zemljovid slovenske dežele in pokrajin je dal pravnik Peter Kozler naslov zemljevidu, ki je bil natisnjen leta 1853, izdan pa šele slabi dve desetletji pozneje. To in mnoge druge zgodovinske in literarne reference v svoji knjigi Slovenska svatba: dnevniški zapiski 1990-1992 uporabi pisatelj Boris Pahor, ko opazuje dogajanje in razmišlja o tem, da se je Slovenija odločila za samostojnost v trenutku, ko dejavno poteka združevanje Evrope.

Odlomek iz romana lavreata letošnjega kresnega večera Borisa Kraševca, z naslovom Agni, kot je v romanu ime kunčji samici, lahko slišimo v oddaji Izbrana proza. Že v uvodnem delu romana, ki ga je interpretiral igralec Željko Hrs, avtor razpostavi poglavitne motive romanesknega prvenca, ki povezuje odrasle, zapletene v ljubezenski trikotnik, odraščajočo najstnico in pogled domače živali ‒ kunke, roman pa je pripoved o prvinskem, nagonskem v človeku, ki najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.

In že spet smo pri odnosu med preteklostjo in sedanjostjo, v poeziji našega sodobnega klasika Uroša Zupana, ki zapiše, da "veter raje preiskuje noč kot dan". Zupanova poezija se plete v medprostoru spominov, drobcev stvarnega sveta, sanj, medbesedilnosti in refleksije; s svojo ritmično, hipnotično, a izrazito čutno nazorno govorico s prvimi verzi zapelje bralca, da ji kot v transu sledi, ko prehaja od dihanja otrok do kasarniških zgradb. Vabimo vas, da prisluhnete Literarnemu nokturnu, z naslovom Veter in speči.

Aleš Jan je dolgoletni radijski režiser in urednik Igranega programa na Radiu Slovenija, gledališki režiser in visokošolski učitelj in ima zasluge tudi v mednarodnem povezovanju in sodelovanju med evropskimi radijskimi postajami. Tokrat se predstavlja kot avtor spominskega zapisa o izstopu Radia Slovenija iz Jugoslovanske radiotelevizije, kar se je zgodilo leta 1992. "Imel sem občutek, kakor da izjava sploh ni prišla do ušes sodelujočih," v svojih spominih zapiše Aleš Jan, že v naslednjem odstavku pa opisuje ironični obrat, v katerem se izrazi ranljivost, a tudi togost in hierarhičnost organizacije, ki je več desetletij povezovala sorodne ustanove na področju nekdanje skupne države.

V interpretaciji igralke Pie Zemljič pa bo zazvenela poezija Maje Vidmar, ki s svojo poezijo pomembno sooblikuje sodobno slovensko kulturo. Ob njenem okroglem jubileju smo v oddajo uvrstili nekaj pesmi iz njene zbirke Pojavi in vas vabimo k poslušanju.

"Poslala je po enega tistih jajčastih in lepo rejenih kolačkov, ki jim pravijo 'magdalenice' in so taki, kot bi jim dala obliko žlebičasta lupina školjke pokrovače." Kdo danes ne pozna Marcela Prousta, gospoda z magdalenicami, kot ga je poimenovala avtorica oddaje Nina Gostiša? Ob 150. obletnici njegovega rojstva se avtorica sprehodi po treh od sedmih romanov njegovega monumentalnega ciklusa Iskanje izgubljenega časa: V Swannovem svetu, V senci cvetočih deklet in Spet najdeni čas, ki jih je prevedla Radojka Vrančič.