V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani sta predstavitev doživeli peta in šesta knjiga, sicer pa jih je doslej izšlo že sedem.

Nič manj kot pesnik za vse čase
Peta po vrsti, ki jo podpisujeta Andreja Jurkovnik in Vlado Vrbič, nosi naslov Kajuh: Podobe. V njej so zbrane vse doslej znane fotografije Kajuha in številni dokumenti, povezani z njim, ki jih spremlja tudi besedilo o življenjski zgodbi tega "pesnika za vse čase". V tej knjižni izdaji so na ogled tudi njegovi rojstni list, šolska spričevala, časopisni izrezki in fotografije sorodnikov.

V knjigi je predstavljena "najpopolnejša podoba Kajuha", je na predstavitvi dejal Vrbič. Soavtorica je ob tem pojasnila, da so fotografije zbrane iz različnih virov: od NUK-a, ki hrani fotografije večinoma iz ljubljanskega Kajuhovega obdobja, do Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer hranijo Kajuhovo partizansko obdobje, in Arhiva RS. Vendar pa je največ fotografij v lasti družine Mešič in je del Kajuhove zapuščine, ki jo hrani velenjska knjižnica.

Vrbič je dejal še, da je bil glavni razlog za zasnovo zbirke zapostavljenost Kajuha v preteklosti. Z njo želijo zaobjeti vse vidike tega ustvarjalca – tako pesnika kot prozaista.

Konec leta bodo v zadnji knjigi te zbirke izšle še Kajuhove zbrane pesmi, ki naj bi jo dopolnili še z nekaj pesmimi, ki jih je napisal po ruskih koračnicah, za katere pa niso bili prepričani, ali gre za prevode ali dejansko nova besedila, kar naj bi dokončno ugotovili do konca tega leta.

Kajuhova likovna stvaritev na naslovnici
V NUK-u so predstavili še šesto knjigo te zbirke, naslovljeno Kajuh: Objave, ki jo podpisuje Marijan Rupert. Izdaja prinaša zbrano bibliografijo Kajuhovih del, spremni esej avtorja in opombe k bibliografiji, ki jo spremljajo reprodukcije natisov in naslovnic. Avtor slike naslovnici knjige je dejansko prav Karel Destovnik. Avtor knjige je na predstavitvi dejal, da je ob pripravljanju izdaje dobil zelo lep uvid v pesnikovo ustvarjanje in hkrati tudi v čas, v katerem je ta ustvarjal. Po njegovih besedah bibliografija sicer ni popolna, saj ne zajema časa po letu 1945, kar zadeva časopisne članke in objav v revijah, ampak po tem letu upošteva samo knjižne izdaje.

Pesnik, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi – med njimi so Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh – se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt. Prva Kajuhova pesniška zbirka je izšla na pohodu 14. divizije, do danes pa sta se ohranila samo dva izvoda; enega hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, drugega pa Muzej novejše zgodovine Celje.