Časopis Slovenka so ustvarjale mnoge slovenske izobraženke, pesnice, pisateljice, prevajalke, a čeprav je odločilno vplival na takratno družbo in njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju, mu zgodovina do zdaj ni priznala njegove dejanske vrednosti, so sporočili z založbe.

V senci zgodovine slovenskega tiska
Urednica in soavtorica knjige dr. Marta Verginella je v predgovoru zapisala: "Pomenljivo je, da so 120 let kljub posameznim literarnozgodovinskim omembam prelomni napori Slovenke ostali v senci zgodovine slovenskega tiska in novinarstva /.../ Namen te knjige je Slovenko postaviti pod pisan soj zgodovinopisne svetlobe, kot si jo zasluži."

Knjiga je izšla leta 2017 v sodelovanju Znanstvene založbe FF in Založbe Beletrina in je prva knjiga o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, poseben poklon pogumnim in prodornim ženskam, ki so pred 120 leti orale ledino in spreminjale družbo ter njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju. Knjigo je uredila raziskovalka in redna profesorica dr. Marta Verginella, besedila zanjo pa so prispevale različne strokovnjakinje na področju literarne in kulturne zgodovine ter študij spola.

Izobraženke, pesnice, pisateljice
Časopis Slovenka je prvič izšel leta 1897 in je izhajal do leta 1902. Posebej pomembni za nastanek časopisa sta bili obe njegovi urednici, Marica Nadlišek Bartol in Ivanka Anžič Klemenčič, hkrati pa tudi mnoge slovenske izobraženke, pesnice, pisateljice, prevajalke, ki so zanj pisale, ga podpirale in verjele v nujnost njegovega izhajanja, med njimi tudi Zofka Kveder.

Knjiga Slovenka je sestavljena iz osmih poglavij, od katerih vsako osvetljuje določen vidik časopisa, uredniško delo, objave, sodelovanja in zglede. Dr. Marta Verginella piše o Slovenki kot ogledalu ženske arene na prelomu 19. stoletja in prvi urednici Slovenke Marici Nadišek Bartol, dr. Irena Selišnik o prehodu Ivanke Anžič Klemenčič od mlade k stari feministki, dr. Katja Mihurko Poniž o Zofki Kveder in časopisu Slovenka, dr. Vita Žerjal Pavlin o Slovenkinih pesnicah, dr. Petra Testen o moških podpornikih in sodelavcih Slovenke, dr. Ana Cergol Paradiž se loteva feminističnih nazorov v Slovenki, dr. Urška Strle pa stikov Slovenke s tujino. Knjigo je likovno opremila Samira Kentrić.

Glavnina raziskovalnega dela, predstavljenega v knjigi, je nastala v okviru projekta Multikulturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nemškega sveta v 1848–1941, ki ga je financiral ARRS v letih 2013–2016.

Ker je prva izdaja knjige že pošla, sozaložnika Znanstvena založba FF in Založba Beletrina že v drugem letu po izidu izdajata ponatis.