V Indiji je bila le nekaj dni po izidu romana, v izvirniku naslovljenega The Satanic Verses, v letu 1988 izdana prepoved uvoza. Knjiga je namreč vznemirila muslimane po svetu zaradi domnevne bogokletnosti, četudi je znano, da je ljudje večinoma sploh niso prebrali. Indijski Centralni odbor za posredne davke in carino naj bi z objavo 5. oktobra 1988, torej v času vlade Rajiva Gandhija, objavil prepoved uvoza te sporne knjige.

Rushdie je že takrat obsodil prepoved uvoza romana in podvomil o tem, ali so njegovi cenzorji roman sploh prebrali. V odprtem pismu premierju, ki ga je objavil v New York Timesu, je poudaril, da se knjiga "uporablja kot politična nogometna igra", prepoved pa je označil ne samo za "protidemokratično, ampak tudi za oportunistično".

Februarja 1989 je sledila še fatva, ki jo je nad pisateljem izrekel takratni iranski ajatola Ruholah Homeini, ta je nato še istega leta umrl. Rushdie se je v naslednjih desetih letih, ki jih je preživel pod policijskim varstvom in več izmišljenimi imeni, vsaj 60-krat preselil. Iransko vodstvo je šele leta 1998 naznanilo, da ne bo izvršilo te fatve ali k njenemu izvrševanju spodbujalo drugih. Kljub temu pa je Iran odpovedal sodelovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2015, na katerem je bil Rushdie častni gost.

Prepoved uvoza razveljavljena zaradi manjkajoče dokumentacije
Pravzaprav gre zahvala za nedavno vrnitev romana v indijske knjigarne Sandipanu Khanu, ki po lastnih besedah nikakor ni našel obvestila o prepovedi uvoza na kateri koli uradni spletni strani, niti ga ni bilo mogoče dobiti pri uradnikih. Vložil je številne zahteve za informacije pri različnih organih in več kot leto dni poskušal dobiti obvestilo o prepovedi, a so mu oblasti povedale, da to obvestilo o prepovedi ni izsledljivo. Zato je pred petimi leti na sodišču v New Delhiju vložil tožbo, s katero je izpodbijal odločitev o prepovedi uvoza Satanskih stihov.

Na začetku novembra letos je bila objavljena sodba, da oblasti dejansko niso predložile obvestila o prepovedi uvoza. "Nimamo druge možnosti, kot da domnevamo, da takšno obvestilo ne obstaja," so sporočili sodniki, je poročal Associated Press (AP), ki se je skliceval na tiskovno agencijo Press Trust of India. Tožnikov odvetnik Uddyam Mukherjee je ob razglasitvi sodbe povedal, da zdaj nikomur nič ne prepoveduje uvoza te knjige v Indijo. "Toda, ali to pomeni, da se bo prodajala v knjigarnah, ne vem, to je odvisno od založnikov ali prodajalcev," je še dejal takrat za AP.

Odločitev ni povezana s svobodo govora
Sodišče je v preteklem mesecu sporočilo še, da ima tožnik po zakonu pravico do nakupa Satanskih stihov. Takrat sicer "še ni imel jasnega odgovora", kako bo kupil knjigo. "Če bo na voljo v Indiji, bo tukaj kupil en izvod. Lahko pa jo tudi kupi od mednarodnih prodajalcev knjig na spletu, saj uvoz knjige v državo ni več nezakonit," je takrat dejal njegov odvetnik.

Tako torej dejstvo, da so Satanski stihi znova na policah indijskih knjigarn, ni povezano s svobodo govora, temveč zgolj s pomanjkanjem papirologije. Bahrisons Booksellers, knjigotržci z dolgoletno družinsko tradicijo na tržnici Khan v New Delhiju, so z objavo na spletu naznanili prihod tega romana na police njihove knjigarne. "Satanski stihi so na zalogi," so zapisali na omrežju X. Po besedah vodje trgovine, ki ni želel biti imenovan, je prodaja "zelo dobra" kljub ceni 1999 rupij. Po pisanju Guardiana je dodal še, da bodo knjigo zelo verjetno razprodali.

Satanski stihi v indijskih knjigarnah – "kot da bi videli samoroga"
Prav tako se je na omrežju X oglasil Manasi Subramaniam, glavni urednik pri založniku knjige Penguin Random House India, ki je v zapisu najprej citiral Rushdieja: "Jezik je pogum: sposobnost ustvariti misel, jo izgovoriti in jo s tem udejanjiti." Ob tem je naznanil še: "Končno je dovoljeno prodajati Satanske verze Salmana Rushdieja."

Nekateri indijski bralci so izrazili radovednost glede slovesa, ki se drži te knjige. "O Satanskih stihih sem poslušal vse življenje. Želel sem jih prebrati iz radovednosti. Zdi se mi neresnično videti jih v knjigarni, saj je to, kot da bi videli samoroga, o katerem ste poslušali vse življenje," je dejal 22-letni študent angleščine Dilip Sharma, ki se je namenil kupit izvod knjige.

Sorodna novica Salman Rushdie: Nož

Še zmeraj živa ideja, da knjiga "žali" islamska prepričanja
Vrnitev romana pa je tudi v letu 2024 vzbudila jezo med nekaterimi muslimanskimi organizacijami, ki so pozvale k vnovični uvedbi prepovedi, češ da roman "žali" islamska prepričanja in ogroža družbeno harmonijo v državi, v kateri muslimani predstavljajo 14 odstotkov prebivalstva. "Noben musliman ne more tolerirati, da bi videl to sovražno knjigo na polici katere koli knjigarne," je sporočil Shahabuddin Razvi Barelvi, nacionalni predsednik vseindijskega džemata.

Razvpiti roman zadnjih 20 let na voljo tudi v slovenščini
Satanske stihe je leta 2005 v slovenščino prevedel Jure Potokar, izšli pa so pri založbi Učila. Poleg Satanskih stihov in Otrok polnoči so v slovenščini na voljo še Rushdiejevi romani Tla pod njenimi nogami, Klovn Šalimar in Mavrov poslednji vzdih, delo Luka in ogenj življenja ter zbirki kratke proze Vzhod, zahod ter Harun in morje zgodb.

Lani je istočasno z izvirnikom izšel tudi slovenski prevod njegove zadnje objavljene knjige Nož, ki ga je podpisal Samo Kuščer. Rushdie v knjigi piše o napadu nanj (in predvsem okrevanju) – leta 2022 ga je med literarnim dogodkom v ZDA na odru večkrat zabodel takrat 24-letni napadalec. Ta je po lastnih besedah prebral le "nekaj strani" Satanskih stihov, a je o njihovem avtorju dejal: "Ne maram ga. Menim, da ni preveč dober človek. Napadel je islam. Napadel je to vero in verski sistem."