Jean Iris Murdoch je ena pomembnejših angleških pisateljic in filozofinj dvajsetega stoletja. Leta 1938 je Murdochova prejela štipendijo za študij na Oxfordski univerzi in diplomirala iz antične zgodovine, grščine, latinščine in filozofije. Profesionalno se je ukvarjala s filozofijo in z literaturo. Njena osrednja filozofska knjiga Suverenost dobrega, prevedena tudi v slovenščino, je izšla leta 1970. Poleg filozofskih knjig je pisala tudi leposlovje. Levji delež njenega literarnega opusa so romani – teh je ustvarila kar šestindvajset. V slovenščino so prevedeni Grad iz peska, Nepriznana roža, Samorog in Črni princ. V Literarnem večeru predstavljamo tri, ki še niso prevedeni: literarni prvenec V mreži, roman Morje, morje, za katerega je avtorica prejela bookerja, in njeno zadnje delo Jacksonova dilema. Literarni večer je pripravila Tina Vrščaj, ki je tudi prevedla odlomke. Interpretirata jih Aleš Valič in Zvone Hribar. Leta 2012 je oddajo režirala Irena Glonar.

Literarni večer – Iris Murdoch, romanopiska in filozofinja

"Dlje ko sem se gledal, bolj se mi je dozdevalo, da tisto nisem jaz, temveč neki tujec, ki ga nisem še nikoli videl."
Haruki Murakami, rojen leta 1949 v Kjotu, je eden najpomembnejših sodobnih japonskih pisateljev; najbolj prevajan in priljubljen med živečimi japonskimi pisatelji je tudi pri nas. Njegovi romani, kratka proza in esejistika, ki so prevedeni v več kot petdeset jezikov, so prodajne uspešnice doma in po svetu, doživeli pa so tudi številne filmske priredbe.

V prvi osebi ednine je Murakamijeva najnovejša zbirka kratkih zgodb. V izvirniku je izšla leta 2020 in prinaša osem prvoosebnih pripovedi, ki bralca nagovarjajo z značilno živim magičnim realizmom, nostalgičnim pogledom na mladost in minevanje ter brisanjem meja med resničnostjo in fikcijo, vsaka pa vsebuje značilno murakamijevski preobrat.

Murakamijeve zgodbe je poslovenil Domen Kavčič, knjiga V prvi osebi ednine pa junija 2023 izide pri založbi Mladinska knjiga. Zgodbo interpretira Aleš Valič.

Izbrana proza - Haruki Murakami: V prvi osebi ednine

V poteze tvoje žalost vtiskam
in vanje rišem črte sle,
a v dolgi noči smrtna stiska
skoz moje prsi tke in tke.

Pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik Gottfried Benn (1886–1956) velja za enega najvidnejših nemških pesnikov 20. stoletja. Njegova prva pesniška zbirka Mrtvašnica in druge pesmi, ki je izšla leta 1912, je v javnosti izzvala polemike zaradi nazornih prikazov razpadanja človeškega telesa, Benn pa je postal ključna osebnost nemškega literarnega ekspresionizma. Petkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado. Tokratni izbor predstavlja avtorjevo poezijo iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. Po izrazu je mehkejša, po tonu otožna; pesmi v glavnem razpirajo bivanjsko tematiko in so pisane v vezani zunanji obliki. Izbral in prevedel jih je Brane Senegačnik.

Literarni nokturno – Gottfried Benn: Melodije

Poželenje je porodilo gnus,
užitek obžalovanje, ljubezen bolečino.
Pesnik Gregory Woods se je rodil leta 1953 v Egiptu, odraščal je v Gani. Diplomiral je iz angleške in ameriške književnosti. Po opravljenem doktoratu je poučeval in predaval, leta 1998 pa je bil imenovan – to je bilo prvo tovrstno imenovanje v Združenem kraljestvu – za predstojnika katedre za gejevske in lezbične študije na Nottingham Trent University.

Glavna področja Woodsovega akademskega zanimanja so gejevska in lezbična književnost 20.stoletja, povojni gejevski in lezbični film ter kulturne študije.

Gregory Woods je objavil osem pesniških zbirk in pet esejističnih knjig. Njegova poezija je v prostem verzu, pa tudi v strogi metrični obliki. Nekaj Woodsovih pesmi je v slovenskem prevodu izšlo v antologiji sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (ŠKUC-Lambda), pesmi za Literarni nokturno pa so iz njegove najnovejše pesniške zbirke Zapisi o spodbujanju k molku. Prevedel jih je Milan Šelj.

Literarni nokturno - Gregory Woods: Zapisi o spodbujanju k molku

"Svet se nas bo naveličal in si poiskal druge gospodarje; kar se nam je zdelo modro, bo postalo dolgočasno; kar priznavamo za lepo, bo morda veljalo za odvratno."
Marguerite Yourcenar se je rodila 8. junija 1903 kot Marguerite Antoinette Jeanne Marie Ghislaine Cleenewerck de Crayencour v Bruslju v Belgiji. Oče je bil francoski posestnik, mati pa belgijska plemkinja, ki je umrla le deset dni po hčerinem rojstvu. Marguerite je odraščala babici po očetovi strani. Priimek Yourcenar je prevzela kot psevdonim, pozneje je to ime v celoti sprejela.

Njen prvi roman Aleksis ali študija o brezplodnem boju je izšel leta 1929. Sledili sta zbirka zgodb z naslovom Orientalske novele in leta 1939 prva mojstrovina: kratki roman Milostni strel. Tik pred vojno jo je partnerica Grace Frick povabila v Združene države, kjer je nato predavala književnost. S Frickovo sta ostali skupaj do njene smrti 1979. Marguerite Yourcenar je umrla leta 1987.

Med najpomembnejšimi deli Marguerite Yourcenar velja omeniti leta 1951 objavljene Hadrijanove spomine - fiktivno pripoved o usodi cesarja Hadrijana, ki je živel med letoma 76 in 138. Opus nigrum je izšel leta 1968; to je zgodba o iskanju resnice izrazito intelektualističnega junaka Zenona, hkrati pa slikovita freska Evrope 16. stoletja, ki jo pretresajo verske in civilne vojne.

Leta 1980 je bila Marguerite Yourcenar kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo.

Avtorica oddaje Nataša Varušak je leta 2003 v Literarni večer med drugim vključila odlomke iz del Opus Nigrum (prevod Marija Javoršek), Milostni strel (prevod Vital Klabus) in Hadrijanovi spomini (prevod Saša Jerele). Odlomke so interpretirali Vesna Jevnikar, Vojko Zidar in Marko Mandić, režiral je Igor Likar.

Literarni večer - Marguerite Yourcenar (ob 120. obletnici rojstva)