Nagrado, ki jo je Švedska akademija prvič po 23 letih (leta 1985 jo je dobil Claude Simon) spet podelila Francozu - Le Clezio je postal sedmi francoski nobelovec, če ne štejemo naturaliziranega Francoza, na Kitajskem rojenega Gaa Šingdžjana -, približno milijon evrov bo lavreatu 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela (1833-1896), v Stockholmu izročil švedski kralj. Lavreat bo poleg denarnega zneska prejel zlato medaljo in povabilo, naj predava na sedežu akademije v švedski prestolnici.

Le Clezio se je rodil 13. aprila 1940 v Nici, nekaj časa z družino živel v Nigeriji, nato pa v Franciji študiral književnost in po diplomi odšel učiteljevat v ZDA. Veliki popotnik piše že od sedmega leta starosti, zaslovel pa je že pri 23 letih, ko je za svoj prvi roman Le Procès-Verbal leta dobil nominacijo za ugledno Goncourtovo nagrado in prejel (le za odtenek manj ugledno) nagrado renaudot.

Odtlej je izdal okrog 30 knjig, poleg romanov je napisal več kratkih zgodb, esejev, dva prevoda na temo indijske mitologije, neštete uvodnike in recenzije, pa tudi več strokovnih člankov in del za otroke. V slovenščino so prevedeni njegov roman Vesoljni potop, zbirki kratke proze Mondo: Samotni deček in Pomlad in drugi letni časi ter več člankov.

Od temačnih globin do svetlejših časov
Njegovo pisateljsko kariero literarni kritiki delijo na dve večji obdobji. Med letoma 1963 in 1975 je raziskoval motive norosti, jezika in pisanja in se posvečal eksperimentiranju z obliko po vzoru sodobnikov, kot sta Georges Perec ali Michel Butor. Le Clezio si je v javnosti ustvaril podobo inovatorja in upornika, prislužil pa si je tudi pohvalo Michela Foucaulta in Gillesa Deleuzeja.

V poznih 70. letih se je odločil za drastično spremembo sloga: opustil je eksperimentiranje in se v romanih namesto trpljenju raje začel posvečati temam, kot so otroštvo, odraščanje in potovanje, s katerimi je pritegnil tudi širše občinstvo.

Leta 1994 je anketa francoske literarne revije Lire pokazala, da je Le Clezio po mnenju bralcev največji še živeči pisatelj v francoskem jeziku.

A. K.