DSP z Jenkovo nagrado nagrajuje najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let.

Cunta je nagrado prejela za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je letos že dobila nagrado Prešernovega sklada, Simonišek pa za pesniško zbirko Vračanje k čistosti.

"Vsega ravno dovolj"
"V tej pesniški zbirki je vsega ravno dovolj, tankočutno in miselno poglobljeno zapisano, da lahko bralko ali bralca pripelje v mistično in metafizično duhovno izkušnjo, kakršno lahko ponudi le miselno dovršena in stilno fluidno izpeljana izvirna poezija," je žirija zapisala o o zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo.

Kot piše v utemeljitvi, se njen pesniški diskurz izvija iz skrivnosti, iz sebstvenosti in iz bivajočega, ki se z besedami skoraj telesno dotika bralčeve percepcije. Stilistično prehaja iz navadne govorice s pomočjo jezikovne drugačnosti, ki daje vtis svečanosti, a je sintaktično blizu tudi sodobni izrazni misli.

V trenutku posredne neposrednosti s pesnico Miljano Cunta se pred nami širi poezija, ki je hkrati v nas, v naši duševnosti in v svetu okrog, na poti k absolutnemu pesniškemu izrazu v trenutku samosti in vseedinosti. Samobitna, a v avtentični realnosti, v uzrtju same sebe in drugega.

Vrnitev k dobremu
Pesniška zbirka Roberta Simoniška Vračanje k čistosti "je v sodobni slovenski poeziji nekaj svežega, podaja nam zanimanje in upanje, da se v svetu negotovosti in nezaupanja še vedno lahko najde pot, po kateri stopa pesniški subjekt in na kateri najde in uzre še zmeraj lepoto," je o drugi nagrajeni zbirki zapisala žirija. "Pesmi nas nagovarjajo k umiku vsega izpraznjenega in se želijo vrniti k dobremu. Z vso skromnostjo, da na novo nastalega sveta ne bomo našli. A za vse to ni samo krik in klik – pač pa napor in trud, ki se na tem potovanju poplačata."

Simonišek je zbirko pisal po pandemiji in jo zasnoval v štirih ciklih. Kot vsaka pesniška zbirka tudi ta na nek način poglobljeno raziskuje resničnost in spaja resnične resničnosti, tudi tiste, ki se v stvarnosti izključujejo, je o knjigi povedal sam. "Na nek način gre tudi za vpogled na lastno življenje, reflektivno skozi spomin, hkrati pa gre za neko zbistriranje sedanjosti, konkretnega prostora in časa, ki je, kakršen pač je."

O njegovi zbirki je strokovna komisija zapisala še, da je nadgradnja njegovega dozdajšnjega pesniškega dela. Že prejšnje pesniške zbirke so kazale na premišljen jezik in prav posebno ustvarjanje notranjega vzdušja. Pesnikovo natančno popisovanje krajine, občutij, razmišljanj je svojevrstno in izredno poglobljeno. Z vpogledom v notranje in zunanje svetove se znajdemo v središču dogajanja, ki je živo in prvinsko.

Za nagrado so bili nominirani še Aleš Berger, Borja Bolčina, Ivan Dobnik in Denis Škofič.

Berger je bil nominiran z zbirko Navsezadnje, Bolčina z zbirko Valter, Dobnik z zbirko Rojstvo oaze, Škofič pa z zbirko Tuskulum – ta je avtorju prinesla Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta. Izbrane zbirke so izšle pri Cankarjevi založbi, Slovenski matici, Hiši poezije in v samozaložbi.

Nominirance je izbrala strokovna komisija, v kateri so bili Tonja Jelen kot predsednica ter David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc.

Po mnenju komisije so zbirke specifične, avtorsko izjemno močne in sugestivne. Vsaka si po oceni komisije zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije, je zapisala.

Komisija je za nagrado pregledala 600 zbirk poezije. Kot je še pojasnila, vse izbrane pesniške zbirke posredno ali neposredno odražajo duha današnjega časa, obenem pa so iskali takšne, ki v sebi nosijo potencial za nadaljnje razvijanje pesniškega jezika.

Nagrado tradicionalno podeljujejo v okviru dnevov, ki jih v spomin na pesnika Simona Jenka, po katerem je poimenovana, prirejajo v Kranju in okolici.

Ti so se začeli 18. oktobra, z razglasitvijo nagrajenca in s podelitvijo nagrade pa so se tudi sklenili.