Ljudje še vedno beremo, o tem ni dvoma, a pomembno pri tem je, kako beremo. V zadnjih dveh letih so odmevne raziskave bralnih navad pokazale, da četrtina ameriškega prebivalstva ne bere knjig, tretjina odraslega nemškega prebivalstva prebere manj kot eno knjigo na mesec, svetovna raziskava bralnih navad 15-letnikov PISA je pokazala na močan upad branja v prostem času. Na to statistiko, ki govori o svetovnih spremembah bralnih navad, opozarjajo v danes predstavljenem dokumentu, naslovljenem Ljubljanski manifest, s katerim želijo sporočiti, da je branje knjig podlaga tako za kritično, analitično in logično mišljenje kot tudi za uporabo sodobne tehnologije. Dokument razkriva poleg poezije in filozofije tretji poudarek Slovenije na častnem gostovanju na frankfurtskem knjižnem sejmu, od katerega nas loči še teden dni.

Eden glavnih vzrokov za velike spremembe v bralnih praksah v zadnjih letih je vse večja uporaba zaslonov za branje
Manifest so napisali štirje posamezniki, ki se ukvarjajo z raziskavami branja. Poleg sokuratorja slovenskega programa v Frankfurtu Mihe Kovača so avtorji še direktorica Evropskega združenja založnikov in profesorica na Univerzi v Stavangerju na Norveškem Anne Mangen*, direktor Univerzitetne knjižnice Regensburg Andre Schüller-Zwierlein in profesor na univerzi v Liednu Adriaan van der Weel.

Doba hitro rastočih zaslonskih tehnologij nam je na doseg roke prinesla ogromne količine zvočnih, vizualnih in besedilnih vsebin. Digitalna revolucija je imela številne pozitivne učinke. "Ljubljanski manifest sporoča predvsem to, da orodja, kot so pametni telefoni in umetna inteligenca, krepijo to, kar imamo v glavah – tisto, kar nam omogoča, da znamo kritično in analitično misliti, pa pride v glave predvsem s knjižnim branjem zahtevnejših vsebin," je zapisal Miha Kovač.

Branje na višji ravni je osrednjega pomena za kritično mišljenje
Branje na višji ravni avtorji v Ljubljanskem manifestu definirajo kot nabor veščin in praks, ki dejanje branja popelje dlje od golega pridobivanja informacij in onkraj osnovnih veščin dekodiranja in razumevanja besedila. Vsako branje na višji ravni vključuje zavestno izbiro bralnega besedila, bralnega medija, bralnih situacij in bralnih strategij, zavestno sledenje in prilagajanje bralnega vedênja pa tudi – kar je bistveno – stalno spremljanje razumevanja.

Poleg drugih zvrsti bosta poezija in filozofija na sejmu poudarjeni tudi zaradi tega, ker obe zahtevata branje na višji ravni, obenem je v tuje jezike prevedenih sorazmerno veliko pesniških zbirk, dobro prepoznavna je tudi ljubljanska šola psihoanalize, nedavno pa je v Nemčiji izšla še antologija slovenske poezije. "Knjižno branje zahtevnejših vsebin v sodobnih družbah še vedno pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih zmožnosti in splošne razgledanosti, utrjuje in izboljšuje tudi časovni obseg pozornosti posameznika in spodbuja sposobnost vživljanja, vse to pa so osnovni gradniki kritičnega mišljenja, ki je pogoj za demokratično družbo," je v izjavi za javnost napisala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Pozivajo k poučevanju in spodbujanju branja z merjenjem bralnih spretnosti in raziskavami branja
V tretjem delu, v analizi trenutnega stanja, se avtorji posvečajo spremembam bralnih navad v digitalnem okolju, sobivanju tiskanih knjig z zvočnimi knjigami, poenostavljanjem besedil kot težnjo po učinkovitosti in pomanjkljivo osredinjenost na zgolj osnovne bralne spretnosti v izobraževanju. "Bralne spretnosti na višji ravni izostrijo zlasti daljša besedila, kot so knjige. Usposabljajo nas za preizkušanje različnih interpretacij, odkrivanje protislovij, pristranskosti in logičnih zmot ter vzpostavljanje subtilnih in krhkih povezav med besedili in kulturnimi ozadji, ki jih potrebujemo za izmenjavo človeških presoj in čustev," so zapisali.

V zaključku avtorji v treh sklopih – izboljšanje raziskav branja, izboljšanje podatkov, na katerih temeljijo politike branja, in razvoj širše bralne vzgoje – predlagajo 19 ukrepov. Ukrepi se navezujejo na tri osnovne težave razumevanja sprememb bralnih navad: pomanjkljiva metodologija raziskav bralnih navad, pomanjkanje empiričnih podatkov za statistično analizo navad in umanjkanje izobraževalne strategije, ki se posveča branju na višji ravni. "Da bi razumeli njegovo vlogo in vpliv na sodobne družbe, je pomembno začrtati in analizirati razvoj bralnih spretnosti ter vlagati v nadaljnje raziskave branja, vključno predvsem z branjem na višji ravni in načinom poučevanja," v zaključku sklenejo avtorji manifesta.

Manifest bo objavljen v različnih evropskih medijih, podprla so ga tudi razna mednarodna založniška in literarna združenja
Manifest je nastal s podporo Mednarodnega združenja založnikov (IPA), Nemške akademije za jezik in slovstvo, Evropske zveze založnikov (FEP), Konzorcija evropskih organizacij za promocijo branja (EURead), Mednarodnega združenja PEN, Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) ter Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Manifest je bil danes objavljen v časopisih Delo in Frankfurter Allgemeine Zeitung v Nemčiji, delili so ga tudi številni drugi evropski mediji.

Ljubljanski manifest bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavljen v sredo, 18. oktobra, ob 10.00, v prisotnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo ter ob kratkem videonagovoru pisateljice Margaret Atwood, najbolj znane po romanu Deklina zgodba (The Handmaid's Tale) iz leta 1985. V sredo, 18. oktobra, se bodo v Nemški nacionalni knjižnici o Ljubljanskem manifestu pogovarjali pisatelji Durs Grünbein, Matthias Göritz in Aleš Šteger.