Avstrijsko književno nagrado od leta 2016 podeljujejo Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, javne službe in šport, Glavno združenje avstrijskega knjigotrštva in Dunajska delavska zbornica. Letos je 55 založnikov prijavilo 116 naslovov, med katerimi je tudi koroška Slovenka, pisateljica Maja Haderlap, z najnovejšim literarnim delom Nachtfrauen (Nočne ženske). Kdo bo prejemnik letošnje avstrijske književne nagrade, bo znano 6. novembra.

Sorodna novica Maja Haderlap ovenčana z avstrijsko državno nagrado za umetnost

Tri ženske, tri generacije in njihov boj za avtonomijo
Haderlap se z Nočnimi ženskami vrača na prizorišče svojega nagrajenega prvenca Angel pozabe, za katerega je prejela nagrado Ingeborg Bachmann, eno najuglednejših literarnih priznanj na nemškem govornem območju. V Nočnih ženskah so protagonistke tri ženske iz južne Koroške, med njimi ženska, ki že več kot tri desetletja živi na Dunaju in na obmejnem jugu avstrijske Koroške obišče svojo ostarelo mamo.

"Ženske biografije, ki se gibljejo med travmatičnimi otroškimi izkušnjami, nerešenimi konflikti in katoliškimi dogmami, Maja Haderlap navdušujoče in virtuozno prepleta v vrhunsko literaturo," je zapisala žirija o tem "globoko ganljivem romanu z veliko poetično močjo".

Kulturna scena, ki žari daleč prek svojih meja
Leta 1961 rojena Maja Haderlap je po doktoratu iz teatrologije poldrugo desetletje dramaturško vodila celovško Mestno gledališče in predavala na tamkajšnji univerzi. Več let je tudi sourejala slovensko literarno revijo Mladje. Od leta 2008 deluje kot svobodna pisateljica v Celovcu. Doslej je izdala pesniške zbirke: Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987), obsežen izbor Pesmi – Gedichte – Poems (1998), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, ki jih je napisala v nemščini, ter zbirko Langer transit (2014) v nemškem jeziku, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu (Dolgo prehajanje, 2016).

Prejela je še številne nagrade, med drugim nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo (2011), književno nagrado rauris (2012), nagrado prix du premier roman étranger v Franciji (2015), nagrado Maxa Frischa (2018) in nagrado Christine Lavant (2021). Odrska različica njenega romana Angel pozabe je bila premierno uprizorjena septembra 2015 v produkciji Georga Schmiedleitnerja v Akademietheatru na Dunaju. Leta 2018 je bila povabljena k govornici na državni slovesnosti ob 100. obletnici ustanovitve Republike Avstrije.