Ob vznožju mošeje Al Koutoubia, zgradbe iz 12. stoletja, ki ji pravijo tudi Mošeja prodajalcev knjig, se gnetejo knjigarnice, ki so se nekoč specializirale za rokopise in religiozna besedila. Knjigarniški posel je eden tistih, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Na trgu Bab Doukkala na obrobju starega središča vztraja samo še 26 knjigarnarjev. Na zalogi imajo vse od arabskih prevodov Karla Marxa do modernih moroških kuharic in stoletja starih tekstov islamskega prava, nekateri stanejo tudi tisoče dolarjev.

Zadnji peščici vztrajnežev zdaj grozi deložacija; mestne oblasti načrtujejo že šesto selitev knjigarnarjev v zadnjih štiridesetih letih. Potrebna bo zaradi obširnejšega načrta urbanistične prenove Marakeša, nekdanje prestolnice in še danes doma izjemnih mošej, palač in vrtov.

Želijo si na turistično privlačni trg pod Unescovo zaščito
Trgovci vztrajajo, da njihov posel spada na trg Jamaa El Fna v zgodovinskem središču mesta. Tam so nekoč že bili, dokler jih pred desetletji niso izrinile stojnice z ulično hrano. "Oblasti bi rade negovale podobo Marakeša, ki bi privabljala turiste, kot krotilci kač in trebušne plesalke," se jezi Basam Akdad, ki je svojo knjigarno podedoval od očeta. "Jamaa El Fna je znan po vsem svetu kot kraj s seznama Unescove kulturne dediščine ... In mi smo del tega trga v enaki meri kot vse, kar je še vedno tam."

Izkoreninjeni prodajalci knjig so se bili pred desetletjem prisiljeni ustaliti na trenutni lokaciji na robu starega mesta, na trgu Bab Doukkala. Vrsta njihovih prodajaln je podobna barakarskemu naselju: knjige so nagrmadene pod strehe iz zaprašenih plastičnih ponjav in zarjavelih kovinskih ogrodij.

Ministrstvo za zdaj še molči
V mestu se zdaj govori, da bodo souk zravnali s tlemi in na njegovem mestu zasadili javne vrtove. "To je hogra," se jezi 66-letni Fetah Belkarči; beseda je lokalni izraz za zlorabo položaja ali kako drugo storjeno krivico. (Pogosto je v uporabi v času protivladnih protestov). Uradniki z notranjega ministrstva se na vprašanja agencije Reuters v povezavi z zadevo niso odzvali.

Omar Zouita, eden izmed neprostovoljno preseljenih prodajalcev, je v poskusu združitve sil ustanovil "Zvezo ozaveščenosti". Kmalu nato sta vzniknili še dve podobni organizaciji; nekateri verjamejo, da prav zato, da bi mednje vnesli razdor. "Nočejo, da bi tukaj kdo branil prodajalce knjig," je prepričan Akdad.

Časi za knjigo niso rožnati
Posel seveda peša tudi zaradi svetovnih smernic. Zaradi dometa spleta in dostopnosti digitalnih formatov tudi v Maroku vse manj ljudi posega po tiskanih knjigah. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi nizka stopnja pismenosti, s katero ima Maroko težave že desetletja. Šele v zadnjem času se je statistika počasi začela popravljati: odstotek pismenih je po podatkih Unesca prilezel na 67,1.

"Na koncu nam ostanejo samo naše knjige," ugotavlja 36-letni Mohamed Khaji. "Ko so časi še posebej hudi, se lahko zatopimo v knjigo in pozabimo na vse drugo."