V mestu, kjer narašča zaskrbljenost, da je svoboda govora vedno bolj ogrožena, je cenzorska odločitev sprožila odziv v obliki peticije.

Spletna peticija: proti cenzorjem
Tako je več kot 2100 prebivalcev podpisalo spletno peticijo proti odločitvi cenzorjev, da mora Murakamijeva knjiga na ščitnem ovitku nositi opozorilo. Cenzorji so tudi odločili, da je prepovedana prodaja romana mladoletnim osebam.

Peticijo je sestavilo 21 skupin, ki so prepričani, da bo odločitev cenzorjev "prebivalcem Hongkonga nakopala sramoto". Poleg tega so posvarili, da bi lahko škodila mednarodnemu položaju založniškega in kulturnega sektorja mesta.

Cenzorji tudi proti kipu Davidu
Nespoštovanje odločitve cenzorjev se kaznuje z globo v višini 10.000 hongkonških dolarjev (1270 ameriških dolarjev) in šestimi meseci zapora.

Ne gre za prvo odločitev cenzorjev, ki je razburila javnost. Leta 1995 so denimo cenzorji kot nespodobno označili sliko znamenitega Michelangelovega kipa Davida v časopisnem oglasu, je poročal South China Morning Post.

Murakami za več demokracije
Murakami pa se je v središču pozornosti znašel že leta 2014, ko je izrazil podporo protestnikom, ki so na mestnih ulicah zahtevali več demokracije v Hongkongu.

Murakami, ki živi med ZDA in Japonsko, je eden najbolj priljubljenih avtorjev sodobne literature. Njegova dela so označena za lirično in nadrealistično prozo, v kateri pogosto opisuje junake na obrobju japonske družbe.

V slovenskem prevodu so med drugim na voljo romani Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Kafka na obali, Ljubi moj sputnik, 1Q84 in Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta, delo O čem govorim, ko govorim o teku ter zbirka kratke proze Slon izginja. Večkrat ga omenjajo kot kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo.