Manca Košir, ki je zaradi bolezni umrla 2. maja, si je dolgo prizadevala za detabuizacijo umiranja in smrti. Te ni razumela kot nečesa slabega. Že dolgo pripravljena na svoj odhod, je svojim bližnjim že zdavnaj povedala, kakšen pogreb želi imeti.
V duhu slavljenja življenja in ljubezni si je želela, da so udeleženci pogreba oblečeni v belo. Velikanska množica tistih, ki se je prišla poslovit od cenjene avtorice številnih zapisov in knjig, je njeno željo upoštevala. Pogreba, ki je bil odprt za javnost, so se udeležili številni znani ljudje, kulturniki in politiki; med drugim predsednica države Nataša Pirc Musar, evropska poslanka Ljudmila Novak, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ministrica za kulturo Asta Vrečko, pa tudi igralki Pia Zemljič in Saša Pavček, pevka in igralka Salome ter pevec Vlado Kreslin.
Želja Mance Košir je bila tudi, da v nebo poletijo metulji, zato so nekateri prinesli takšne iz papirja, ki so jih nosili v rokah ali pa si jih nadeli v lase. S poletom belih metuljev v zrak pa so se odločili njeno željo uslišati tudi v društvu Humanitarček.
V ganljivih govorih sta se med drugim pokojni poklonili hčerki Tina Košir in Ladeja Godina Košir. Slišati je bilo skladbo Vjeruj v ljubav (Verjemi v ljubezen) Oliverja Dragojevića, pa tudi pesem Non, je ne regrette rien (Ničesar ne obžalujem) Edith Piaf, ki jo je zapela Darja Švajger. Zasedba Dinamitke je zapela slovensko priredbo skladbi Hallelujah.
Manca Košir je bila velika ljubiteljica knjige in odlična poznavalka literature. Na številnih področjih je puščala močne sledi. "Vse, kar mi je življenje prineslo, je bilo dobro zame. In sem se jaz vrgla cela in tako sem učila tudi otroke. Punce moje: ful gas! Tudi če je narobe. Ampak narobe je za nas prav. Ker se bomo nekaj naučili. Če gremo pa tako, kot nam drugi govorijo, pa to ni naše življenje. In bomo zgrešili cesto, ki je bila že davno narisana prav zame," je dejala v zadnjem intervjuju za Televizijo Slovenija.
O branju pa: "Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče."
Kot je v govoru dejala Tina Košir, je njena mati verjela, da je Bog povsod, zaradi česar si tudi ni želela cerkvenega pogreba. "Bogec me ima pa res rad," je v zadnjih dnevih pred slovesom večkrat dejala. V pogovoru za Tednik pa naslednjo misel: "Mi pridemo na ta svet zato, da bi se naučili lekcij, ki se jih moramo naučiti. Če ne, jih pa nenehno ponavljamo. In jaz sem jih nekatere ponavljala kar naprej. Ta lahkotnost in svoboda je pridobitev zadnjih treh desetletij, ko se zavedam, da lahko obvladujem svoje misli, da je nujno treba poslušati srce, ne samo razuma. Treba je ostati na vertikali glava–srce–nebo, od koder prihaja navdih, božja ljubezen, ti čudeži, presežno in najlepše."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje