Vsak dan na sodiščih opazimo ljudi, ki so si prisvojili milijone, pa imajo ob tem popolnoma čisto vest, in to je tisto, v kar se je Ihan želel poglobiti. "To me je navedlo k temu, da Slovenci ob presojanju, kaj smo delali prav, zaradi svoje tradicije - življenja v vaseh, lastno vest pomirimo, ko se že majhen del ljudi okoli nas strinja z našim dejanjem," je v oddaji Osmi dan pojasnil nagrajenec in dodal, da v sklopu države, ki deluje na višji ravni, strinjanje tako ozkega kroga ljudi ni dovolj. "Ampak Slovenci smo vajeni, da je zakone, ki so jih delali tuji gospodje, dovoljeno kršiti."

11 esejev o morali
Ihan je bil za nagrado nominiran že lani s Hvalnico rešnjemu telesu, letos pa s pronicljivo neposrednostjo sooči le na videz uspešno zgodbo slovenske tranzicije z vprašanjem še vedno kolektivizirane odgovornosti političnih elit in družbene solidarnosti. Rdeča nit nabora 11 esejev je vprašanje morale, o kateri avtor premišljuje brez vrednostnih opredelitev, zgolj kot o "fiziološkem naravnem pojavu", objektivno in stvarno, piše v obrazložitvi nagrade.
Obrazložitev Državljanjske eseje opisuje tudi kot "krik po civilnem razmišljanju, ki si v naši postsocialistični javni sferi ni našlo domovinske pravice. Avtor z duhovito in na realnih tleh stoječo neposrednostjo pokaže, kako in zakaj je bila na videz uspešna zgodba slovenske tranzicije le relativno vzdržljiv barvni premaz, ki se svoji odluščljivosti ne more več izogniti".
Alojzu Ihanu je na slovesnosti nagrado izročila lanska lavreatka Meta Kušar. Poleg Ihana sta bila letos za nagrado, ki jo podeljuje Sklad Marjana Rožanca, nominirana še Marcel Štefančič jr. in Igor Škamperle, o nagrajencu pa je presojala žirija, ki so jo sestavljali Ignacija J. Fridlh (predsednica), Edvard Kovač (podpredsednik) ter člani Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič.