Po besedah Tanje Tuma, vodje ženskega odbora Slovenskega centra Pen Mira, je slovenska rezijanska pisateljica, pesnica in pripovedovalka rezijanskih ljudskih pesmi Silvana Paletti "eden zadnjih rezijanskih slavčkov". Rodila se je 1947 v Reziji v Italiji, kjer je hodila tudi v osnovno šolo. Maturirala je na srednji zdravstveni šoli v Vidmu. Piše pesmi, pravljice in pripovedke v rezijanščini, italijanščini in furlanščini ter prevaja in raziskuje rezijansko izročilo. Njeno najbolj znano delo je trijezična pesniška zbirka Rozajanski serčni romonenj / La lingua resiana del cuore / Rezijanska srčna govorica, ki je izšla leta 2002.

Silvana Paletti piše v slovenskem rezijanskem narečju, v zadnjem času pa svojo uglasbeno poezijo tudi poje. Leta 2009 je v trijezični brošuri Rezija naša z Renatom Qagliom objavila nekaj pesmi, leta 2010 pa je pri slovenskem Pen izšla trijezična Poezija iz Rezije - poetry from Val Resia. Leta 2014 je v sodelovanju z multimedijsko umetnico Zvonko T. Simčič izdala zgoščenko Mali rug/Glas neba. Njene pesmi so prevedene v italijanščino, nemščino, slovenščino, angleščino, furlanščino in češčino ter vključene v različne antologije.

Neomajna zagovornica lastne humanistične misli
Kritičarko, znanstvenico, antropologinjo in doktorico antičnih študij Svetlano Slapšak je odbor Mira označil kot plodovito književnico in borko za enakopravnost spolov. Rodila se je leta 1948 v Beogradu, leta 1971 je diplomirala iz klasične filologije na Filološki fakulteti v Beogradu, kjer je leta 1975 magistrirala in leta 1984 še doktorirala. Do leta 1988 je bila znanstvena sodelavka na Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu, leta 1986 pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani postala docentka za srbsko in črnogorsko književnost.

Predavateljico in nekdanjo dekanjo fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani je akademska pot vodila po številnih svetovnih univerzah. Objavila je več kot 50 knjig, več kot 400 znanstvenih študij in več kot 1.000 esejev. Za svoje delo je prejela več pomembnih mednarodnih nagrad.

Njena biografija daje vpogled v intelektualno sceno zadnjih let Jugoslavije in čas nastanka novih držav, saj je režimom in ideologijam navkljub dosledno zagovarjala svojo humanistično misel, kar je bilo pomembno zlasti med balkanskimi vojnami, ko je bila z gibanjem 1.000 žensk za mir uvrščena tudi med nominirance za Nobelovo nagrado za mir, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Nagradi so lavreatkama izročili na slovesnosti v Narodni galeriji. S priznanjem prejmeta denarno nagrado, diplomi in umetnini, ki sta ju ustvarila akademska slikarja Tina Dobrajc ter Arjan Pregl.

Letos se je za nagrado potegovalo 13 nominirank. Ob nagrajenkah še Miriam Drev, Maja Gal Štromar, Polona Glavan, Alenka Jenstrle Doležal, Erica Johnson Debeljak, Sonja Koranter, Barbara Pogačnik, Mojca Kumerdej, Neža Maurer, Marija Pirjevec in Alenka Puhar.