Komisijo je prepričalo dolgoletno delo, s katerim je Jerneja Jezernik pozabljeno avtorico in svetovno popotnico s slovenskega znova umestila na kulturni zemljevid današnje Srednje Evrope.
"Nematerialna zapuščina starodavnega Egipta je očarala tudi svetovno popotnico Almo M. Karlin"
Kot je v utemeljitvi spomnila strokovna komisija, ki ji je predsedovala Darinka Kozinc, v njej pa so sedeli še Tatjana Pregl Kobe, Zoran Pevec in Andrej Predin, je Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so Almine knjige prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla 17 njenih knjig.
Aktivna tudi v avstrijskem kulturnem prostoru
Jerneja Jezernik je tudi avtorica treh monografij o Almi M. Karlin, med katerimi se je biografija Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt uvrstila med 30 najboljših knjig na seznamu Hotlist. Obenem nagrajenka po oceni komisije uspešno tke vezi med slovenskim in avstrijskim kulturnim prostorom: bila je članica žirije natečaja Promladi za mlade literate na avstrijskem Koroškem, vodila je Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu, bila je urednica slovenskega programa, založbe Drava in radijskih oddaj Literarni razgledi ter dvojezične oddaje Sto žensk – slovenska literatura na celovškem radiu Agora.
Za miro so bile letos poleg Jerneje Jezernik nominirane še Anja Mugerli, Dušanka Zabukovec, Mirana Likar Bajželj in Vilma Purič, ki so prejele priznanja za svoje delo.
Podelitev nagrade in priznanj je potekala v Cankarjevem domu pod naslovom Samorastnice – graditeljice kulturnega prostora. Nagrajenka je poleg priznanja in finančne nagrade dobila tudi umetniško delo Huiqin Wang, slikarke in povezovalka slovenske in kitajske kulture, so zapisali v Ženskem odboru Slovenskega centra PEN.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN z nagrado mira že deset let opozarja na literarne ustvarjalke in obenem opozarja tudi na njihovo delovanje v širše družbeno dobro. Z nagrado opozarjajo na družbeno spolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad ter poudarjajo ustvarjalke, ki so še vedno potisnjene na obrobje. Lani je nagrado, poimenovano po pisateljici in nekdanji predsednici Društva slovenskih pisateljev Miri Mihelič, prejela zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink Darinka Kozinc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje