Nagrada vstajenje je namenjena zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem ter znanstvenikom, z njo že od leta 1963 opozarjajo na bogastvo in mnogovrstnost zamejske in zdomske ustvarjalnosti. Literarni zgodovinarki in univerzitetni profesorici Mariji Pirjevec bodo nagrado podelili drevi v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Bogato raziskovalno delo
Pirjevčeva se že vse življenje posveča raziskovalnemu delu na slovenističnem področju, velik prispevek je tudi njeno predstavljanje slovenske literature in jezika v italijanskem kulturnem prostoru.

Lani je uredila Rebulov zbornik 2: Ob avtorjevi devetdesetletnici, pri katerem je sodelovalo 13 avtoric in avtorjev, v njem je objavljenih skupno 16 prispevkov. Poleg tega je lani izdala knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste, ki je kmalu po izidu pošla in je izšla še v drugi izdaji.

Pripravila in uredila je Tržaško knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani in prinaša bogat izbor literature o Trstu. Podobno bogato knjigo je pripravila v italijanščini z naslovom L'altra anima di Trieste – Druga duša Trsta, z njo je italijanskemu svetu prikazala lep izsek slovenske literarne in kulturne povezave s tržaškim mestom.

Predstavljanje slovenskega jezika in literature v italijanskem kulturnem prostoru
Je avtorica številnih esejev o slovenski književnosti, posebej pa se je poglobila v dela Alojza Rebule, Borisa Pahorja, Miroslava Košute in nekaterih drugih. Kot profesorica na tržaški univerzi je študentom približevala slovenski jezik, na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu je formirala nekaj izjemno veščih prevajalcev, ki danes širijo lepoto slovenskega jezika in literature v italijanskem kulturnem prostoru. Poleg poklicnega dela na tržaški univerzi je veliko truda posvetila publicističnemu področju, so zapisali v utemeljitvi nagrade. Je tudi predsednica Slavističnega društva Trst - Gorica - Videm.

O dobitnici že 53. nagrade vstajenje je odločala komisija v sestavi Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in Marij Maver. Komisija je iz lanske izvirne knjižne bere pregledala 19 del zamejskih in zdomskih avtorjev.

Nagrado so predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca na pobudo duhovnika in pesnika Stanka Janežiča ustanovili in prvič podelili leta 1963 z namenom priznanja zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, ki ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini in imajo manjši odziv.