Tokratno glasovanje je potekalo od 22. novembra do 2. decembra. Na drugo mesto se je s 661 glasovi uvrstila knjiga Pravljične poti brez meja Irene Cerar, na tretje mesto pa s 433 glasovi Kaj hoče ženska Irene Štaudohar.

Poleg teh naslovov so bile za naj knjigo leta nominirane še knjige Tadeja Goloba Virus (Goga), Petra Svetine Modri Portugalec z ilustracijami Damjana Stepančiča (Sodobnost), Mihe Šaleharja Pustolovec zmote (Mladinska knjiga) in Gorana Vojnovića Đorđić se vrača (Beletrina).

Naj knjigo leta izberejo obiskovalci sejma s seznama knjig, ki ga pripravi žirija iz nabora knjig, ki jih po svojem izboru na Zbornico založnikov in knjigotržcev posredujejo založbe. Žirijo, ki jo imenuje upravni odbor sejma, so letos sestavljali Igor Saksida, Urška Perenič in Agata Rakovec Kurent. Lani se je glasovanje preselilo na splet, pred tem pa je potekalo v času sejma, tako da so obiskovalci glasovali z oddajo lističev.

Sorodna novica Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica

Knjiga, ki drzno premika meje
O zmagovalni knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica (Mladinska knjiga) so na sejmu zapisali, da je "močna izkušnja močan odvod dobila v prav tako močni literaturi. Izkušnja moževe nenadne smrti v žen(sk)i izzove neverjetno bolečino, telesno in duhovno pogrešanje, ki človeka prežame do obisti, spodkoplje njegovo eksistenco, izzove občutke tesnobe, nemoči, a tudi srda in nekakšne norosti, preizpraševanja in samoanalize, da bi se pred razdiralnimi učinki duševnega pretresa slednjič lahko (re)konstruirala in na novo (iz)našla." Dodali so še, da knjiga Erice Johnson Debeljak z drznim naslovom drzno premika meje in razbija tabuje – ne le nekdanje, temveč tudi sočasne.

Sorodna novica Irena Cerar: Pravljične poti brez meja + Potepuški okruški

Pravljična pustolovščina, na katero smo povabljeni vsi
Knjiga Irene Cerar, ki je izšla pri založbi Sidarta, je pravljična pustolovščina od Trsta do Mure, od Jadrana do Alp, kjer se slovensko govori. Avtorica se je po besedah žirije "pretkano poslužila slovenskega ljudskega pripovednega izročila, prek katerega bralca in popotnika seznanja z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi krajev v slovenskem etničnem prostoru. Prav tako nas Pravljične poti opozarjajo na pomen nacionalne subjektivitete in medkulturne identitete, kakor prevevata vso kulturno dediščino."

Sorodna novica Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska?

Poglobitev v življenja posebnih žensk
Irena Štaudohar v svoji knjigi, ki je izšla pri založbi UMco, raziskuje "življenja posebnih žensk, da bi odgrnila tančico tega zapletenega vprašanja. Zanima jo, ali je ženska lahko svobodna, zaljubljena in hkrati srečna ali pa je ta želja vedno obsojena na neuspeh. Danes se namreč zdi skorajda bogokletno pisati in premišljevati o tem, da nas ne oblikujejo le okolica, pamet in talenti, temveč tudi strasti in ljubezni." Kot je še dodala žirija se v sodobnem svetu, v katerem si želimo užitke brez čustev, odnose brez bolečin in intimnost brez tveganja, zdi ljubezen vse bolj ogrožena.

Veliko nagrado 37. Slovenskega knjižnega sejma bodo podelili na jutrišnji zaključni spletni prireditvi ob 18. uri.