Delo, ki je izšlo pri Beletrini, prinaša kratke zgodbe, ki se, kot je ob predstavitvi romana dejala urednica zbirke Miljana Cunta, ne berejo kot prvenec, temveč kot zrelo pisanje, tako slogovno-jezikovno kot idejno in tematsko.

"Avtorica se je izkazala za poznavalko značajev, saj so liki nezamenljivi, govorijo v različnih registrih, na različne načine, se osredotočajo na različne stvari. Njihovih motivov, obžalovanj, strahov in travm nam ne meče v obraz, ampak nas do njih pripelje prefinjeno, ne skozi besede, ampak skozi dejanja. Vse se skriva med vrsticami – pomembno je, kako se liki odzivajo, kako se vedejo in na kakšen način dojemajo sebe in svet okrog sebe. Ključni za zbirko so odnosi," je v recenziji o knjigi zapisala Veronika Šoster (3. program Radia Slovenija Ars). Ena izmed prevladujočih posebnosti pisanja Ane Schnabl pa je telesnost, ki pa se ne kaže vedno na erotičen način, pravzaprav je erotičen bolj redko. Gre za opažanje dlak, znoja, vsega, kar nas dela ljudi in česar se po navadi bojimo, sramujemo, kar se nam zdi pregrdo ali prehudo, da bi sploh govorili o tem. Razvezani to kršijo in teptajo tabuje; kjer bi lahko bila gnus in zadrtost, sta v zbirki odprtost in sproščenost, zato so njeni junaki res meseni in živi. Celotno recenzijo si lahko preberete tukaj.

Če je bila v preteklosti distanca literarnega lika do sebe avtoironična ali celo cinična, v zbirki Ane Schnabl izgublja to zaničujočo ost, je o delu zapisal avtor spremene besede k zbirki Aljoša Harlamov, ki je dodal, da se mu to zdi pomembno, ker njeni literarni liki razumejo sami sebe in bralcu pripovedujejo o svojem notranjem doživljanju sveta in razpoloženju, pri čemer je zelo pomembno njihovo čuteče telo.

Nagrado bodo podelili na 33. slovenskem knjižnem sejmu
Žirijo, ki je izbrala zmagovalko, so sestavljali Maja Šučur, Cvetka Bevc in David Bedrač. Nagrado bodo podelili 23. novembra na Pisateljskem odru 33. slovenskega knjižnega sejma, skupaj z nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Dogodek boste lahko v neposrednem prenosu spremljali na 3. programu Radia Slovenija Ars.

Ana Schnabl se je za naslov Razvezani odločila, ker njeni liki težijo k svobodi, pa jim to vselej ne uspe: "Mislim, da beseda razvezan dobro povzame nemoč iti k razpadu in hkrati moč postati svoboden." V zgodbah je avtorica podala pogled na bolezni današnjega časa, kot so depresija, nevroza ali anoreksija.