Nobelov nagrajenec za književnost Pablo Neruda je umrl v bolnišnici v Santiagu de Chile v starosti 69 let, zgolj 12 dni po vojaškem udaru, s katerim je Augusto Pinochet z oblasti strmoglavil socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja. Bilo je znano, da sta bila Neruda in Allende bližnja prijatelja, že kmalu po pesnikovi smrti pa so se pojavile govorice, da je imela pri njegovi smrti prste vmes tudi vojaška hunta.

"Dokler sem živ, ne bom spremenil svoje zgodbe."
Nerudov voznik in osebni pomočnik Manuel Araya, ki je ves čas vztrajal, da je Neruda umrl zaradi zastrupitve, za katero naj bi stala tajna služba. Trdil je, da ga je pesnik poklical iz bolnišnice in se potožil, da je med spanjem prejel injekcijo v želodec in da se po njej počuti slabo. Svojega voznika in osebnega pomočnika naj bi tudi prosil, da čim prej pride v bolnišnico.

"Dokler bom živ, ne bom spremenil svoje zgodbe," je dejal Araya za BBC pred štirimi leti. "Neruda je bil umorjen. Niso hoteli, da bi Neruda zapustil državo, zato so ga umorili." Dodal je še: "Pinochet je bil morilec. Nerudo je dal ubiti, da ne bi zapustil države, kajti bil je intelektualec, ki ga predsednik ni hotel imeti za nasprotnika."

Smrt tri dni po ponujenem azilu
Leta 2011 so nato čilske oblasti zaradi teh navedb sprožile preiskavo. To je podprla tudi komunistična stranka, ob čemer je zatrdila, da ni nobelovec pred smrtjo kazal nobenih bolezenskih znakov. Takrat so njeni člani izrazili predpostavko, da se je vojaška hunta bala, da bi Neruda našel v azil v Mehiko, od koder bi lahko sodeloval v kampanji proti Pinochetovemu diktatorskemu režimu. Mehika je pesniku namreč le tri dni pred smrtjo ponudila azil.

Zgolj sledi pričakovanih farmakoloških pripravkov
Leta 2013 so izkopali Nerudovo truplo, vendar so po šestih mesecih čilski in tuji preiskovalci sporočili, da niso našli sledov strupa na posmrtnih ostankih. Nadalje naj bi takratna forenzična preiskava, ki so jo izvedli torej 40 let po smrti, pokazala, da je umrl zaradi raka prostate, kakor je že prej uradno veljalo.

Forenziki so takrat zapisali v poročilu, da so toksikološke preiskave kosti pokazale, da so bile v telesu sledi farmakoloških pripravkov, ki so se v tistem času uporabljali za zdravljenje tovrstnega raka. Zapisali so še, da niso odkrili sledi drugih kemikalij, ki bi lahko bile povezane z Nerudovo smrtjo, in tako so sklenili, da ni dokazov, da ne bi umrl naravne smrti.

Kar štirikrat pokopan pesnik
Pravzaprav so Nerudo po smrti 23. septembra 1973 sprva pokopali v Santiagu de Chile, pozneje pa so njegove posmrtne ostanke izkopali in prenesli drugam. Leta 1992 so ga nato pokopali še enkrat, in sicer v mestu Isla Negra, kjer je zdaj urejen Nerudov muzej in kjer so njegove posmrtne ostanke šele v novembru leta 2016 pokopali že četrtič.

Mrliški list ne odraža resničnosti
Vendar pesnik tudi zgolj slabo leto dni po tem vnovičnem pokopu nima miru (sicer ga res niso ponovno izkopali) - novi testi so zdaj namreč potrdili, da ni umrl zaradi raka, vendar pa dejanski vzrok še ni znan, poroča BBC. Aurelio Luna je na novinarski konferenci zatrdil, da je skupno 16 mednarodnih strokovnjakov "100-odstotno prepričanih", da mrliški list ne odraža "resnične narave njegove smrti". Tako so se zdaj lotili preiskovanja toksina, ki so ga našli v posmrtnih ostankih, izkopanih leta 2013, vendar lahko mine tudi leto dni, preden bodo znani rezultati.