Nobelov nagrajence za književnost je umrl leta 1973, 12 dni zatem, ko je vojaški udar odnesel socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja in je oblast prevzel general Pinochet. Uradno je bil kot vzrok smrti naveden rak na prostati, 38 let pozneje pa je zgodbo izpodbil dolgoletni Nerudov tajnik, voznik in pomočnik Manuel Aray, ki je v več intervjujih vztrajal, da so pesnika zastrupili agenti Pinochetovega režima. "Pinochet je bil morilec. Nerudo je dal ubiti, da ne bi zapustil države, kajti bil je intelektualec, ki ga predsednik ni hotel imeti za nasprotnika," je dejal leta 2011. Preiskava smrti se je začela, ko je na podlagi njegovih navedb pritožbo vložila komunistična stranka. Natančen datum izkopa posmrtnih ostankov bodo določili marca.
Po navedbah voznika naj bi Nerudo zastrupili, ko se je v bolnišnici zdravil zaradi raka. Umor pa naj bi Pinochet zaukazal, da bi mu preprečil potovanje v Mehiko, kjer bi lahko vodil opozicijo proti njemu. Da Pinochetov režim Pablu Nerudi ni bil naklonjen, ni skrivnost, dela pisatelja, ki je bil član komunistične stranke, so bila prepovedana vse do konca vojaške diktature leta 1990.
Lani potrjen Allendejev samomor
Lanska preiskava okoliščin smrti Allendeja na dan udara leta 1973 je potrdila samomor, ki ga je nekdanji predsednik naredil med bombardiranjem predsedniške palače. Leta 1970 je bil tudi Neruda nominiran za predsedniškega kandidata, vendar jo je umaknil prav v podporo Allendeju, prvemu demokratično izvoljenemu socialističnemu predsedniku. Allende ga je zatem pesnika imenoval za veleposlanika v Parizu.
Nepojasnjene so tudi okoliščine nekdanjega predsednika Eduarda Freija (predsedoval je med letoma 1964 in 1970), ki je umrl leta 1982 v isti bolnišnici kot Neruda, ko je prišlo do zapleta med rutinsko operacijo.
Eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja
Poezija Pabla Neruda, najvplivnejšega pesnika 20. stoletja, je bila sprva modernistična, nato je prešla v intimizem, iz tega pa v nadrealizem. V svoji poeziji je združeval subjektivno liriko z družbeno angažiranostjo, zlasti je ta spoj jasen v delu Veliki spev, leta 1971 pa je dobil tudi Nobelovo nagrado. Vendar tudi to mu je Nobelov odbor zaradi komunističnega prepričanja dolgo zavračal. Prejel jo je leta 1971 in po podelitvi na santiaškem nogometnem stadionu 70.000-glavemu občinstvu recitiral svoje pesmi. Literarni dogodek še danes velja za največje v živo spremljano branje poezije do zdaj.