Prav s sklicevanjem na "lepoto" se jezno brani enfant terrible francoske književnosti Michel Houellebecq, čigar najnovejši roman La Carte et le Territoire, prvi po petletnem odmoru, je v Franciji pravkar uradno izšel. Napol triler, napol satira o vzponih in predvsem padcih mladega umetnika, ki zaslovi s fotografijami Michelinovih zemljevidov, naj bi bilo sicer manj namerno provokativen kot Houellebecqovi prejšnji štirje romani (v njem ni menda, v nasprotju s prejšnjimi, nobenih odkritih napadov na islam ali ženske), a očitno se bo izkazal za prav tako škandaloznega - pa čeprav so ga prve recenzije, denimo tista v časopisu Libération, opisale kot "mojstrovino" in ga že omenjajo v isti sapi s prestižno Goncourtovo nagrado, ki jo podeljujejo jeseni.

Kamen spotike so tokrat viri: Houellebecq sicer sploh ne zanika tega, kar je odkrila francoska spletna stran Slate - da je cele odstavke, med drugim opis tega, kako se razmnožujejo muhe, dobesedno prepisal od anonimnih piscev/uporabnikov francoske različice Wikipedie - razburja pa se, da je "neumno" v zvezi s tem govoriti o plagiarizmu. Njegov slog pisanja nenazadnje temelji na sposojanju banalnih in tehničnih opisov iz vsakodnevnega življenja, ki jih nato preplete v umetniško delo. "Če ti ljudje resno mislijo, da sem plagiator, nimajo niti najmanjšega pojma o tem, kaj je literatura. To je moja metoda - brisanje meja med fikcijo in neleposlovjem; pred menoj so jo uporabljali že mnogi, predvsem Georges Perec in Jorge Luis Borges ... uporaba tovrstnih materialov pripomore k lepoti mojega literarnega dela." Njegova založba, Flammarion, ga je pri obrambi podprla.

No, Slate kljub vsemu omenja, da je navajanje Wikipedie brez omembe vira ali kakršnih koli citatnih znamenj nezakonito - čeprav priznavajo, da gre najverjetneje za literarni prijem. Poleg hišne muhe sta Houellebecqa "navdahnila" še vnosa o francoskem politiku Frédéricu Nihousu (oziroma o njegovih ribiških navadah) in o mestu Beauvais. Opis nalog policistov na višjih položajih naj bi dobesedno prepisal s spletne strani notranjega ministrstva, opis hotela na jugu Francije pa prav tako z njegove spletne strani.

Organizirana diskreditacija?
V nekem radijskem intervjuju se je Houellebecq pritožil, da gre pri vsem skupaj za "premišljen napad" nanj. "Razmetavanje z veliko besedo, kakršna je plagiarizem, vedno povzroči trajno škodo, podobno kot 'rasizem'."

In prav on iz prve roke ve, o čem govori: 54-letnega Houellebecqa, čigar najrazvpitejši romani so Platforma, Osnovni delci in Možnost otoka, so v domovini nekateri neusmiljeno razglašali za pornografa, fašista, rasista, pijanca, samovšečneža in nihilista. Lastna mati ga je v svojem romanu (kot "odgovor" na neprijaznosti, ki jih je o njej napisal v Platformi) opisala kot "lažnivca, sleparja ... parazita" in človeka, "ki v življenju ni storil drugega kot zadajal bolečino ljudem okrog sebe".