Prihodnjih nekaj mesecev bo oddelek norveške policije, zadolžen za gospodarske zločine, skrbno prečesaval tržišče za domnevnimi predmeti in pismi Henrika Ibsena in nobelovca (ter nacističnega simpatizerja) Knuta Hamsuna, je poročal The Guardian. Najnovejša spletka je namreč v ospredje postavila dva najuglednejša norveška literata.

Scenarist in igralec Geir Ove Kvalheim se bo moral aprila pred sodiščem zagovarjati zaradi obtožbe ponarejanja - precej pozornosti je namreč pritegnil s trditvijo, da je odkril fragmente doslej neznane Ibsenove drame, Bog sonca, katere obstoj naj bi spremenil norveško literarno zgodovino.

V rangu Hitlerjevih (neobstoječih) dnevnikov
Izvedenec za opus Knuta Hamsuna Lars Frode Larsen je za omenjeni britanski časnik komentiral, da take literarne potegavščine svet ne pomni že vse od "odkritja" lažnih Hitlerjevih dnevnikov leta 1983.

"Zelo prepričljiv je bil," je za The Observer komentiral lastnik antikvariata Norlis v Oslu. "K nam je prišel z zgodbo, da je zbiralec vsega mogočega, povezanega z drugo svetovno vojno - uniform, medalj -, in da je zato v stiku z ostarelimi nacisti v Španiji in na Norveškem." Knjigarna je tako nič hudega sluteč postala posrednik, prek katerega je na tržišče prišlo več domnevnih ponaredkov, na primer "podpisan" in Edvardu Munchu posvečen primerek prve izdaje Ibsenove drame John Gabriel Borkman. Odkupili so tudi žepni notesnik iz leta 1943, v katerega naj bi Knut Hamsun napisal osnutek pisma Adolfu Hitlerju, v katerem se opravičuje za njuno "burno" srečanje julija tistega leta. Kar osem ponaredkov je bilo tako prepričljivih, da jih je za skupaj približno 90 tisoč evrov odkupila norveška Narodna knjižnica.

Trgovec s starimi knjigami Jørgen Cappelen je bil eden izmed tistih, ki Kvalheimu niso nasedli; njegovega izvoda Boga sonca, ki ga je ponujal leta 2006, ni kupil. "Nismo prepoznali pisave. Ibsenov podpis je bil preprosto nerazpoznaven."

Koliko tekstov je še prodal anonimnim bogatašem?
Potem ko se je pojavilo nekaj dvomljivcev, je skupina knjigotržcev v sodelovanju z osrednjo knjižnico na pomoč poklicala vodilne norveške strokovnjake za Ibsenov in Hamsunov opus. Norveška policija se ni hotela vplesti vse do leta 2008, a ko se je, se je kmalu izkazalo, da je Kvalheim prodal vsaj 13 ponaredkov in z njimi zaslužil več kot 60 tisoč evrov. Sumijo, da je številka v resnici še veliko višja, saj je bil storilec menda "zelo dejaven" pri trgovanju z zasebnimi zbiralci.

V letih, preden je javnost opozoril nase, je Kvalheim v resnici stkal poznanstva z rojaki, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti. Spoprijateljil se je, denimo, s Finnom Thrano, pomembnim članom norveške fašistične vlade v vojnem času - zanj je tudi trdil, da mu je priskrbel Hamsunov notesnik.

Obrnil se je proti svojim "vezam"
Prav tako sta si bila blizu z lani umrlim Fredrikom Jensenom, nekdanjim SS-ovcem in edinim Norvežanom, ki je kdaj dobil zlati nemški križ, eno najvišjih nacističnih odlikovanj. Prijateljstvo se je sfižilo, ko je Kvalheim policiji izročil posnetke intervjujev, ki jih je z Jensenom opravil za dokumentarec, s katerim je skušal dokazati, da je slednji pomagal skrivati vojne zločince. Časopisi so posledično špekulirali, ali ni Norvežan pri sebi v Málagi (na jugu Španije) skrival "doktorja Smrti", zloglasnega krivca za poskuse na taboriščnikih Ariberta Heima. Kvalheim je moral na koncu za svoje obtožbe plačati visoko odškodnino.